Pogosta vprašanja - Socialna varnost v tujini

Če vas delodajalec napoti na delo v drugo državo EU, boste še naprej zavarovani v sistemu socialne varnosti države, v kateri ste običajno zaposleni, vendar največ dve leti.

Pred odhodom mora vaš delodajalec zaprositi za obrazec A1, ki potrjuje, da ste zavarovani v francoskem sistemu socialne varnosti.

S tem obrazcem se boste izognili pogostim spremembam svojih pravic iz socialne varnosti, kadar za krajši čas delate v tujini.

DA — Če nameravate za nekaj mesecev delati v drugi državi EU, je najboljša možnost napotitev na delo v tujino. Tako lahko delate v tujini in obenem ostanete zavarovani v domačem sistemu socialne varnosti (do največ dveh let).

Pred odhodom morate zaprositi za obrazec A1, ki dokazuje, da ste zavarovani v domačem sistemu socialne varnosti.

Če delate v tujini več kot dve leti, lahko zaprosite za izjemo, ki vam dovoljuje, da ostanete zavarovani v domačem sistemu socialne varnosti tudi v času napotitve.

Možnosti sta dve:

Če drugi od staršev dela v vaši domovini, potem mora tam plačevati prispevke za zdravstveno zavarovanje za vzdrževane družinske člane.

Če drugi od staršev ne dela oziroma dela v isti državi kot vi, morate sami plačevati prispevke za zdravstveno zavarovanje za vzdrževane družinske člane v državi, kjer ste zaposleni. Na zavodu za zdravstveno zavarovanje v državi, kjer ste zaposleni, zaprosite za obrazec S1 (nekdanji obrazec E 106 ). Ta obrazec morate oddati na zavodu za zdravstveno zavarovanje v domovini.

Načeloma velja, da smo zavarovani v državi, kjer delamo. Ta država bo torej pristojna za vaše zdravstveno in pokojninsko zavarovanje. V enem časovnem obdobju veljajo predpisi o socialni varnosti samo ene države: v vašem primeru to pomeni, da v domovini ne boste več zavarovani. Za nadomestila bo poslej pristojna država, kjer boste zaposleni. Seveda pa ne boste izgubili pravic, ki ste jih pridobili v domovini, na primer pokojninskih pravic.

Obmejni delavci so načeloma zavarovani v državi, kjer so zaposleni, in so tam upravičeni tudi do zdravljenja. Če se želite vključiti v sistem zdravstvenega zavarovanja v državi, kjer živite, morate na zavodu za zdravstveno zavarovanje v državi, kjer ste zaposleni, zaprositi za obrazec S1 (nekdanji obrazec E 106 ).

S tem obrazcem boste sebe in vzdrževane družinske člane prijavili v sistem zdravstvenega zavarovanja v državi, kjer živite. Imeli boste torej dve zdravstveni izkaznici, za vsako državo eno. Vaše zdravljenje v domovini bo krito, kot če bi bili tam zavarovani.

DA — Če živite in delate v Avstriji, Belgiji, Bolgariji, Cipru, Češki, Franciji, Grčiji, Latviji, Luksemburgu, Malti, Nemčiji, Poljski, Portugalski, Romuniji, Slovaški in Sloveniji.

NE — Če živite ali delate na Danskem, Estoniji, Finski, Irski, Italiji, Litvi, Madžarski, Nizozemski, Španiji, Švedski, Združenem kraljestvu. Vzdrževani člani ne morejo imeti dveh zdravstvenih izkaznic. V državi, kjer ste zaposleni, so upravičeni do zdravstvenega varstva samo:

  • če postane zdravljenje med obiskom v tej državi nujno iz medicinskih razlogov, pri čemer se upoštevata vrsta zdravljenja in pričakovana dolžina bivanja,

ali

  • če sta državi oziroma njihovi organi sklenili sporazum,

ali

  • če ste pridobili predhodno dovoljenje z obrazcem S2 (nekdanjim obrazcem E 112 ) na zavodu za zdravstveno zavarovanje v državi, kjer živite.

Najprej se prijavite na zavodu za zdravstveno zavarovanje v državi, kjer ste zaposleni, in zaprosite za obrazec S1 (nekdanji obrazec E 106 ). S tem obrazcem boste sebe in vzdrževane družinske člane prijavili v sistem zdravstvenega zavarovanja v državi, kjer živite. Imeli boste dve zdravstveni izkaznici, za vsako državo eno.

Česte bili pred upokojitvijo zaposleni kot obmejni delavec:

  • lahko nadaljujete dolgotrajno zdravljenje, ki ste ga začeli v državi nekdanje zaposlitve. To velja tudi za vaše vzdržavane družinske člane, če so zdravljenje začeli v Avstriji, Belgiji, Bolgariji, Cipru, Češki, Franciji, Grčiji, Latviji, Luksemburgu, Malti, Nemčiji, Poljski, Portugalski, Romuniji, Slovaški in Sloveniji (oziroma s 1. majem 2014 tudi v Estoniji, Italiji, Litvi, Madžarski, Nizozemski in Španiji).
  • Če ste v zadnjih petih letih pred upokojitvijo vsaj dve leti delali kot obmejni delavec, ste upravičeni do zdravstvenega varstva v obeh državah – državi prebivanja in državi, v kateri ste delali. Načeloma to velja tudi za vzdrževane družinske člane, vendar samo, če sta država, v kateri živite, in država nekdanje zaposlitve med naslednjimi državami: Avstrija, Belgija, Francija, Luksemburg, Nemčija, Portugalska in Španija.

Če želite imeti zdravstveno izkaznico v državi prebivališča in v državi nekdanje zaposlitve, se morate z obrazcem S3 prijaviti v državi, kjer ste bili zaposleni.

Če vam v državi, kjer živite, ne izplačujejo pokojnine, morate na zavodu za pokojninsko zavarovanje v državi, kjer vam plačujejo pokojnino (če vam jo izplačuje več držav, potem v državi, kjer ste delali najdlje), zaprositi za obrazec S1. Z obrazcem S1 se boste nato prijavili na zavodu za zdravstveno zavarovanje v kraju prebivališča. Pravico do zdravstvenega varstva boste imeli v državi, ki vam plačuje pokojnino, če sodi v naslednjo skupino držav: Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Francija, Grčija, Luksemburg, Madžarska, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Slovenija, Španija in Švedska.

Za obmejne delavce velja, da jim nadomestilo za brezposelnost vedno izplačuje država, v kateri prebivajo. Zavarovani boste vsekakor v državi, ki vam bo izplačevala nadomestilo.

Če bo zaradi novih pravil za koordinacijo sistemov socialne varnosti za vas začela veljati zakonodaja druge države, se bodo za vas še naprej uporabljali prejšnji zakoni, dokler se vaš položaj ne bo spremenil, vendar najdlje 10 let. Lahko pa zaprosite, da vas obravnavajo po novi ureditvi.

Če boste izgubili delo, morate za nadomestilo za brezposelnost zaprositi v državi, kjer prebivate.

O vaši pravici do nadomestila in znesku bodo odločali po predpisih, ki veljajo v vaši domovini, pri čemer bodo upoštevali delovno dobo v tujini.

Delovno dobo v tujini boste dokazali z obrazcem U1, ki ga boste dobili na zavodu za zaposlovanje v državi, kjer ste zaposleni, in ga boste oddali v državi, kjer živite.

Če boste novo zaposlitev iskali v državi, kjer ste izgubili delo, se prijavite na zavodu za zaposlovanje v državi nekdanje zaposlitve, vendar bodo v tem primeru za vas veljali predpisi obeh držav glede kontrolnih pregledov in obveznosti. Ker pa nadomestilo vedno izplačuje država prebivališča, bodo prednostne tamkajšnje obveznosti in ponudbe dela. Lahko pa zaprosite za prenos nadomestila v državo, kjer ste nazadnje delali, če imate tam več možnosti za novo zaposlitev.

Opredelitev izraza obmejni delavec (oziroma čezmejni delavec) se spreminja glede na to, ali govorimo o pravicah iz socialne varnosti ali o davkih. Tako je denimo lahko kdo obmejni delavec, kar zadeva socialno varnost, in rezident, kar zadeva obdavčitev.

Pravice iz socialne varnosti: obmejni delavec je človek, ki dela v eni državi in živi v drugi in se domov vrača vsaj enkrat na teden.

Obdavčitev: opredelitev je odvisna od pogojev iz dvostranskih sporazumov o izogibanju dvojni obdavčitvi med državo zaposlitve in državo prebivališča.

Večina sporazumov ne govori posebej o tej kategoriji delavcev, nekateri pa jo navajajo: obmejni delavec je oseba, ki živi in dela v obmejnem območju (npr. v razdalji 10, 20 ali 30 km od meje, odvisno od sporazuma).

Več o tem, katere davke je treba plačati in v katerih državah, vam bodo povedali na evropskem čezmejnem partnerstvu za zaposlovanje v vaši državi.

Glej osnovne informacije o tem področju

Zakonodaja EU

Nazadnje pregledano: 18/12/2023
Daj to stran v skupno rabo