Zaposlovanje delavcev v cestnem prevozu: čas vožnje in počitka

Tedenski delovni čas

Delodajalec mora zagotoviti, da delavci, ki opravljajo storitve cestnega prevoza, spoštujejo pravila EU o 48-urnem povprečnem tedenskem delovnem času.

Delavci v cestnem prevozu:

• opravljajo dejavnosti cestnega prevoza (denimo vožnja, natovarjanje in raztovarjanje, pomoč potnikom pri vstopanju in izstopanju, čiščenje in tehnično vzdrževanje vozila, nadzorovanje natovarjanja in raztovarjanja blaga, administrativne formalnosti)
• morajo ostati na delovnem mestu/pri vozilu in čakati, npr. pri natovarjanju in raztovarjanju

Delodajalci ne smejo pozabiti, da lahko njihovi vozniki vozijo največ 9 ur na dan. Vendar lahko dnevni čas vožnje podaljšajo na največ 10 ur in največ dvakrat tedensko. Vozniki ne smejo opraviti več kot 56 ur vožnje na teden, njihov skupni čas vožnje v 14 dneh ne sme preseči 90 ur.

Tedenski delovni čas je po potrebi mogoče podaljšati na največ 60 ur. Tedenski delovni čas je po potrebi mogoče podaljšati, vendar samo v primeru, da zaposleni v 4-mesečnem obdobju v povprečju ne delajo več kot 48 ur na teden.

Dnevni odmor

Delavci ne smejo delati brez odmora več kot 6 ur zaporedoma. Če delajo 6 do 9 ur, jim pripada najmanj 30-minutni odmor. Če delajo več kot 9 ur, jim pripada najmanj 45-minutni odmor

Po 4,5-urni vožnji mora voznik imeti neprekinjen odmor najmanj 45 minut, razen če se odloči za počitek. Odmor se lahko razdeli na dva dela: prvi odmor traja najmanj 15 minut, drugi pa najmanj 30 minut.

Nočno delo

Nočno delo pomeni vsako delo, ki se opravlja v nočnem času. V skladu s pravili EU se nočno delo nanaša na obdobje med 00:00 in 7.00 uro, vendar se to obdobje med državami EU razlikuje.

Če zaposleni delajo vsaj 4 ure med 00:00 in 7.00 uro, se to šteje za nočno delo. Delavci, ki opravljajo nočno delo, lahko delajo največ 10 ur v posameznem 24-urnem obdobju.

Obdobja počitka

Dnevni počitek

Delavci morajo dnevno počivati najmanj 11 zaporednih ur. Največ trikrat med katerima koli dvema tedenskima počitkoma je ta počitek mogoče skrajšati na 9 ur. Redni dnevni počitek se lahko razdeli na dva dela: prvi počitek mora trajati najmanj 3 ure, drugi najmanj 9 ur – oba dela počitka morata skupaj trajati najmanj 12 ur.

Dnevni počitek je treba opraviti v 24 urah od začetka delovnega dne.

Tedenski počitek

Voznik, ki si vzame najmanj 45-urni dnevni neprekinjeni počitek, mora počivati v primerni nastanitvi z ustreznimi spalnimi in sanitarnimi prostori in ne v vozilu. Delodajalec mora kriti stroške nastanitve.

Delavci morajo imeti 45-urni neprekinjeni počitek na teden, ki ga je vsak drugi teden mogoče skrajšati na 24 ur. Če delodajalec skrajša trajanje tedenskega počitka, se mora z delavci dogovoriti o ustreznem nadomestnem počitku.

Pri vodenju delovnega časa mora delodajalec delavcem zagotoviti, da imajo po šestih dneh vožnje 45 neprekinjenih ur počitka, vsak drugi teden pa vsaj 24 ur.

Delavci si lahko vzamejo skrajšani počitek vsak drugi teden, vendar jim mora delodajalec zagotoviti, da ta skrajšani počitek nadomestijo z enakovrednim enkratnim časom počitka, ki se začne pred koncem tretjega tedna. To nadomestilo mora delodajalec dodati drugemu počitku, ki traja najmanj 9 ur.

Posebna pravila za voznike, ki prevažajo blago

Za voznike, ki opravljajo mednarodni prevoz blaga, se uporabljajo posebna pravila:

• Vozniki si lahko vzamejo dva zaporedna skrajšana tedenska počitka v tujini, vendar le, če v katerih koli štirih zaporednih tednih vzamejo vsaj štiri tedenske počitke. Vsaj dva od teh počitkov morata biti redna tedenska počitka.
• Po dveh zaporednih skrajšanih tedenskih počitkih mora delodajalec v tretjem tednu poskrbeti za vrnitev voznika.
• V tretjem tednu je treba nadomestni čas počitka vzeti pred rednim tedenskim počitkom in ga vzeti skupaj z njim.

Posebna pravila za voznike, ki prevažajo potnike

Če vozniki avtobusa občasno prevažajo potnike in vozijo zaporedoma najmanj 24 ur v drugi državi EU ali zunaj EU, lahko tedenski počitek prestavijo. Počitek lahko prestavijo za največ 12 dni, šteto od konca zadnjega tedenskega počitka. To pravilo je znano tudi kot „pravilo 12 dni“ in se uporablja le, če je vozilo opremljeno z digitalnim ali pametnim tahografom.

Vozniki si lahko skrajšajo tedenski počitek pod naslednjimi pogoji:

• najmanj 45 ur pred začetkom vožnje
• vsaj en redni in en skrajšani tedenski počitek (69 ur) ali dva redna tedenska počitka (45 ur +45 ur) po zaključku vožnje

Delavci si lahko vzamejo skrajšani počitek vsak drugi teden, vendar jim mora delodajalec zagotoviti, da ta skrajšani počitek nadomestijo z enakovrednim enkratnim časom počitka, ki se začne pred koncem tretjega tedna. To nadomestilo mora delodajalec dodati drugemu počitku, ki traja najmanj 9 ur.

Pri vozilih z enim voznikom mora voznik vsake tri ure med 22.00 in 6.00 uro vzeti odmor.

Vrnitev voznika

Delodajalec mora organizirati voznikovo delo in odsotnost z dela tako, da ni več kot štiri tedne zapored odsoten z dela.

V skladu s pravili EU sta dva možna kraja vrnitve voznika:

• voznikovo uradno prebivališče
• operativni center delodajalca

Voznik sam izbere kraj vrnitve. Če se voznik ne odloči sam, lahko to odločitev sprejme delodajalec.

Tahograf

Tahograf je naprava, ki beleži:

• čas vožnje
• odmore in čas počitka
• hitrost vozila in prevoženo razdaljo
• druge dogodke ali naloge, ki jih opravlja voznik (kot je natovarjanje in raztovarjanje blaga)

Delodajalec mora zagotoviti, da so njegovi vozniki usposobljeni za pravilno uporabo tahografa. Tahografske zapise mora hraniti vsaj eno leto. Kopija tahografskih zapisov se na zahtevo lahko predloži vozniku ali lokalnim organom.

Ročno beleženje prehodov meje na tahograf – vprašanja in odgovori en

Lokalni organi lahko med cestnimi preverjanji kadar koli preverijo tahograf. Nepravilno beleženje podatkov na tahograf se lahko kaznuje.

Za napotene voznike veljajo posebna pravila.