Plačevanje prispevkov za socialno varnost

Delodajalci v EU morajo zagotoviti, da imajo njihovi zaposleni ustrezno socialno zavarovanje. Vsaka država EU ima svoje predpise o socialni varnosti, predpisi EU pa urejajo usklajevanje nacionalnih sistemov, zato da ljudje, ki se preselijo v drugo državo, ne izgubijo socialnega zavarovanja (na primer pokojninskih pravic in zdravstvenega varstva) in vedno vedo, kateri nacionalni predpisi se uporabljajo zanje.

Obveznosti prijave

Delodajalec se mora vpisati v register pri nosilcu socialne varnosti v državi, v kateri delajo njegovi zaposleni, tudi če podjetje nima sedeža v tej državi. Tako bo podjetje vključeno v lokalni sistem socialne varnosti.

Poleg tega mora zaposlene prijaviti v obvezna socialna zavarovanja pri nosilcu socialne varnosti v državi, v kateri delajo. Tako se zagotovi, da so vključeni v lokalni sistem socialne varnosti.

Splošno pravilo: uporabljajo se predpisi ene same države

Za zaposlene lahko naenkrat veljajo predpisi o socialni varnosti le ene države EU. Obveznosti in pravice, ki izhajajo iz teh predpisov, so enake za vse delavce v posamezni državi, domače in tuje. Praviloma zaposleni ali samozaposleni plača prispevke za socialno varnost v državi, v kateri dela. To velja ne glede na to, kje živi ali kje je sedež podjetja.

Če zaposleni ali samozaposleni živi v državi EU, ki ni država, v kateri dela ali je zavarovan, bo morda potreboval obrazec S1. Ta obrazec mu omogoča zdravstveno varstvo v državi stalnega prebivališča, medtem ko je vključen v sistem socialne varnosti države, v kateri dela.

Praktični primer

Ruta dela za multinacionalko s sedežem v Nemčiji, njeno delovno mesto pa je v Franciji. Živi v Nemčiji in se vsak dan vozi na delo v Francijo. Ker Ruta dela v Franciji, zanjo velja francoski sistem socialne varnosti. Delodajalec se vpiše v register pri francoskem zavodu za socialno varnost in Ruto prijavi v obvezna socialna zavarovanja. Ruta plačuje prispevke za socialno varnost v Franciji, kar ji zagotavlja prejemanje ustreznih storitev v francoskem sistemu socialne varnosti.

Praktični primer

Tiago je samozaposleni grafični oblikovalec, ki živi na Portugalskem, dela pa predvsem v Španiji. Ker dela v Španiji, zanj veljajo španski predpisi o socialni varnosti. Tiago se prijavi v obvezna socialna zavarovanja pri španskem zavodu za socialno varnost. Ker živi na Portugalskem, zavarovan pa je v Španiji, vloži vlogo za obrazec S1. Ta obrazec mu omogoča dostop do zdravstvenih storitev na Portugalskem, medtem ko je vključen v španski sistem socialne varnosti.

Izjeme: napoteni delavci

Zaposleni ali samozaposleni, napoteni na delo v drugo državo EU za manj kot dve leti, lahko pod določenimi pogoji ostanejo zavarovani v državi, kjer so zaposleni. V primeru kratkoročne napotitve je treba vložiti vlogo za potrdilo o zavarovanju, obrazec A1 (imenovan tudi prenosni dokument A1 ali PD A1), ki dokazuje, da so zaposleni še naprej zavarovani v državi, v kateri so delali pred napotitvijo.

Praktični primer

Paulo dela za italijansko podjetje in je za 18 mesecev napoten v Belgijo za delo na projektu. Ker je Paulo napoten v Belgijo za manj kot dve leti, lahko ostane zavarovan v italijanskem sistemu socialne varnosti. Paulov delodajalec vloži vlogo za potrdilo o zavarovanju, tj. obrazec A1 (ali PD A1), ki potrjuje, da bo Paulo še naprej zavarovan v Italiji. Paulo med začasnim delom v Belgiji še naprej plačuje prispevke za socialno varnost v Italiji.

Praktični primer

Kasia je samozaposlena na Švedskem in prevzame šestmesečni projekt svetovanja v Franciji. Ker je njeno delo v Franciji začasno (manj kot dve leti), lahko ostane zavarovana v švedskem sistemu socialne varnosti. Kasia vloži vlogo za obrazec A1 (PD A1), da bi dokazala pravice iz švedskega socialnega zavarovanja. Kasia med začasnim delom v Franciji še naprej plačuje prispevke za socialno varnost na Švedskem.

Posebni primeri: delo v več državah

Če zaposleni delajo v več kot eni državi EU hkrati, posebna pravila določajo, kje morajo plačevati prispevke. Podrobnosti so odvisne od dejavnikov, kot sta stalno prebivališče in delež opravljenega dela v posamezni državi.

Delodajalec in zaposleni morata obvestiti pristojne nosilce socialne varnosti v državi, v kateri zaposleni živi, o tem, da zaposleni dela v več državah. Pri tem je treba predložiti dokumente, ki dokazujejo delovno situacijo, vključno s pogodbami, urniki dela in vsemi drugimi ustreznimi dokumenti. Nosilci socialne varnosti bodo po medsebojnem usklajevanju določili, predpisi katere države se uporabljajo.

Praktični primer

Sophie živi v Belgiji in dela 50 % v Belgiji, 30 % v Franciji in 20 % v Nemčiji. Ker dela v več državah, se uporabljajo posebna pravila za določitev, kje bi morala plačevati prispevke za socialno varnost. Sophie in njeni delodajalci obvestijo pristojne nosilce socialne varnosti. Ti po medsebojnem usklajevanju določijo, da se uporabljajo belgijski predpisi o socialni varnosti, saj Sophie v Belgiji opravlja največji delež svojih dejavnosti. Sophie plačuje prispevke za socialno varnost v Belgiji, s čimer se zagotavljata skladnost s predpisi in njena socialna varnost.

Praktični primer

Cesar živi na Portugalskem, vendar redno dela v Španiji in Italiji, pri čemer približno enako časa preživlja v vseh treh državah. Cesar je samozaposlen v več državah, zato posebna pravila določajo, predpisi katere države se zanj uporabljajo v zvezi s socialno varnostjo. Cesar o svoji situaciji obvesti nosilce socialne varnosti na Portugalskem, v Španiji in Italiji. Po medsebojnem usklajevanju pristojne institucije določijo, da bo plačeval prispevke v državi, v kateri opravlja največji delež svojih dejavnosti. Cesar plačuje prispevke za socialno varnost na Portugalskem, kjer preživi največ časa, kar zagotavlja, da je ustrezno zavarovan.

Opozorilo

Večina držav EU od delodajalcev zahteva, da nosilce socialne varnosti, davčne organe ali zavod za zaposlovanje obvestijo o prenehanju pogodbe o zaposlitvi. Na podlagi te informacije se posodobijo evidence o socialni varnosti zaposlenega, ustavi plačilo prispevkov za socialno varnost in ureja nadomestilo za brezposelnost.

Informacije za posamezne države so na voljo spodaj.

Zakonodaja EU

Potrebujete pomoč podporne službe?

Obrnite se na specializirane službe za pomoč

Svetovalci EURES

Pri svetovalcih mreže EURES lahko dobite informacije o delovnih pogojih in pomoč pri postopkih zaposlovanja v svoji državi ali na čezmejnem območju.

Elektronsko aizmenjavo podatkov o socialni varnosti (EESSI)

podatkovna zbirka za elektronsko aizmenjavo podatkov o socialni varnosti (EESSI) omogoča iskanje pristojnih organov, ki v državah EU skrbijo za nadomestila za primer bolezni, upokojitve, brezposelnosti in družinske prejemke;

Ali se vaše vprašanje nanaša na poslovanje čez mejo, na primer izvoz ali širitev v drugo državo EU? V tem primeru vam mreža Enterprise Europe Network svetuje brezplačno.

Za iskanje ustrezne pomoči lahko uporabite tudi iskalnik služb za pomoč.

Nazadnje pregledano: 05/05/2025
Daj to stran v skupno rabo