Prijava protikonkurenčnega ravnanja

Prijava protikonkurenčnega ravnanja

Poslovna ravnanja, ki morebiti omejujejo konkurenco, je treba prijaviti. Če se ravnanje nanaša oziroma omejuje samo na državo oziroma območje, v katerem prebivate, in so vanjo vključene največ 3 države EU, se lahko najprej obrnete na nacionalni organ za varstvo konkurence.

Če ste v dvomih, se lahko obrnete na Evropsko komisijo na naslov: comp-market-information@ec.europa.eu ali pišete na naslov:

European Commission Directorate General for Trade
Antitrust Registry
B-1049 Bruselj, Belgija

Če menite, da vaše podjetje sodeluje v kartelu ali izvaja dejavnost, ki omejuje konkurenco, je dobro vedeti, da prvo podjetje, ki predloži dokaze o kartelu, lahko dobi popolno imuniteto glede plačila globe! (glej program prizanesljivosti en ).

Evropsko komisijo najprej kontaktirajte po telefaksu na številko: 32 2 2994585 ali po telefonu na številko: 32 2 2984190 ali 32 2 2984191.

Odškodninski zahtevek

Odškodninski zahtevek lahko vložite, če dokažete, da je vaše podjetje preplačalo ali utrpelo izgubo prihodka zaradi ukrepov kartela ali zlorabe prevladujočega položaja na trgu. Velja pravna domneva o škodljivosti kartelov.

Rok za vložitev odškodninskega zahtevka

Zahtevek lahko vložite v petih letih (odkar ste prvič ugotovili kršitev) ali v enem letu od pravnomočnosti odločbe organa, pristojnega za konkurenco (v nekaterih primerih je to obdobje daljše od enega leta).

Razkritje dokazov

Kadar gre za uveljavljanje odškodnine, lahko nacionalna sodišča v državah EU podjetjem odredijo razkritje ustreznih dokazov. Pri razkritju dokazov se zaščitijo vse zaupne poslovne informacije v zvezi z zadevo.

Dokaz o čezmejni kršitvi

Ko nacionalni organ za konkurenco sprejme dokončno odločbo o kršitvi, se lahko ta odločba predloži kot dokaz pred nacionalnimi sodišči drugih držav EU. S tem lahko podkrepite svoj odškodninski zahtevek.

Prenos povečanih stroškov

Tudi posredna stranka kršitelja lahko zahteva odškodnino za kakršne koli povečane stroške, ki jih je nanjo prenesla neposredna stranka kršitelja, denimo preprodajalec kartelnega blaga.

Čeprav morate dokazati obseg škode, ki jo je utrpelo vaše podjetje, s pravnega vidika velja domneva o prenosu povečanih stroškov.

Primer prenosa povečanih stroškov je denimo prenos izgube na druge stranke: podjetje opravi plačilo in zahteva povračilo – podjetje nato ta strošek prenese na svoje stranke.

Sokršitelji

Vsa podjetja, ki sodelujejo v kartelu ali drugem protikonkurenčnem sporazumu, so odgovorna za celotno škodo. Kot tožeča stranka jih lahko tožite in zahtevate odškodnino.

Sokršitelj lahko zahteva prispevek drugega sokršitelja, če je plačal višji znesek od svojega sorazmernega deleža. Delež in merila za njegovo določitev opredeli sodišče v skladu z nacionalno zakonodajo.

Združitve

Družbe določene velikosti (vsaj z 2,5 milijarde evrov skupnega prometa na svetovnem trgu), ki poslujejo v EU in se želijo združiti, morajo Evropsko komisijo zaprositi za odobritev združitve ne glede na to, kje imajo svoj sedež. Odobritev združitve je odvisna od tržnega deleža, ki ga bo združeno podjetje imelo v EU. Za združitve med malimi podjetji običajno ni omejitev.

Državna pomoč

Pravila EU na splošno prepovedujejo državno pomoč (v različnih oblikah, denimo nepovratna sredstva, subvencioniranje obrestnih mer, davčne olajšave, jamstva za posojila), ker bi lahko nekaterim podjetjem omogočila prednost pred tekmeci in s tem izkrivljala konkurenco.

Državna pomoč je lahko dovoljena v naslednjih primerih:

• pomoč malim podjetjem,
• spodbujanje podjetništva,
• raziskave, razvoj in inovacije,
• regionalni razvoj,
• tvegani kapital,
• odpiranje novih delovnih mest,
• varstvo okolja.

Evropska komisija spremlja in nadzoruje te oblike pomoči. Državno pomoč, ki krši pravila, lahko prijavite na spletu.