Delovni čas
Delodajalec mora spoštovati osnovna pravila o delovnem času za zaposlene in zagotoviti minimalne standarde, ki jih določajo direktive EU. Upoštevati mora pravila, ki urejajo najkrajši čas dnevnega in tedenskega počitka, odmore, nočno delo ter dolžino letnega dopusta in najdaljši tedenski delovni čas.
Države članice EU lahko sprejmejo predpise, ki so za delavce ugodnejši. Več o ureditvi glede delovnega časa po državah:
Izberite državo
Delovni čas in počitek
Delodajalec mora zagotoviti, da je povprečni tedenski delovni čas za zaposlene omejen na največ 48 ur(vključno z nadurami) v referenčnem obdobju do 4 mesecev. Zaposleni imajo poleg tega pravico do najmanj 11 neprekinjenih ur dnevnega počitka in najmanj 24 neprekinjenih ur tedenskega počitka vsakih 7 dni v referenčnem obdobju 2 tednov.
Odmori
Delodajalec mora delavcu zagotoviti odmor, če dela najmanj šest ur na dan, dolžina odmora je opredeljena v kolektivni pogodbi ali z zakonom.
Nočno delo
Kot nočno delo se šteje vsaj 3-urno obdobje dela v času dnevne izmene ali določen delež letnega delovnega časa v 7-urnem obdobju, ki je opredeljen z nacionalnimi predpisi, vključno z delom od polnoči do 5. ure zjutraj.
Delavec, ki dela ponoči, v povprečju ne sme delati več kot 8 ur v 24-urnem obdobju. Kadar delo vključuje posebna tveganja ali težke fizične ali psihične obremenitve, ne sme delati več kot osem ur na dan v kateremkoli 24-urnem obdobju.
Delavci, ki delajo ponoči, so upravičeni do brezplačnega zdravstvenega pregleda pred začetkom izvajanja nočnega dela in nato v rednih časovnih presledkih (ob upoštevanju zaupnosti zdravstvenih podatkov). Delodajalec mora delavca, ki dela ponoči in ima zdravstvene težave, povezane z opravljanjem nočnega dela, po možnosti zaposliti na delo podnevi.
Različne obveznosti glede delovnega časa
Če to dopušča nacionalna zakonodaja, so odstopanja od obveznosti glede delovnega časa v nekaterih primerih mogoča.
Če delovne ure niso štete ali določene vnaprej, kot denimo za vodilne kadre, vam morda ne bo treba upoštevati obveznosti glede delovnega časa.
Kadar se zahteva stalna prisotnost, storitev ali proizvodnja, lahko odložite začetek počitka, denimo v:
- bolnišnicah in podobnih ustanovah
- gasilskih službah in službah civilne zaščite
- industrijskih obratih, v katerih dela ni mogoče prekiniti iz tehničnih razlogov
- kmetijstvu
Če to dopušča nacionalna zakonodaja, se lahko z delavcem dogovorite tudi za delovni čas, daljši od 48 ur. Delavec ima pravico, da tak dogovor zavrne ali od njega kadarkoli odstopi, pri čemer morate kot delodajalec njegovo odločitev spoštovati, ne da bi delavec zaradi tega trpel kakršnekoli negativne posledice. Delodajalec vodi tekočo evidenco vseh delavcev, ki opravljajo tako delo. Pravica do zavrnitve velja samo v zvezi z 48-urno omejitvijo in ne za druga pravila glede delovnega časa.
Podjetja, ki opravljajo prevozne storitve potnikov ali blaga po železnici, zraku, cesti ali notranjih plovnih poteh morajo upoštevati posebna pravila o delovnem času.