Delovni čas
Če ste delodajalec, morate poznati in spoštovati pravila EU o delovnem času. Svojim zaposlenim morate zagotoviti minimalne standarde, ki jih določajo pravila EU o dnevnem in tedenskem času počitka, odmorih, nočnem delu ter letnem dopustu in najdaljšem tedenskem delovnem času.
Opozorilo
Vedno preverite, katera pravila se uporabljajo, saj so lahko nacionalna pravila ali kolektivne pogodbe za delavce ugodnejše.Delovni čas
Kot delodajalec morate poskrbeti, da vaši zaposleni ne delajo več kot 48 ur na teden (vključno z nadurami). Odvisno od veljavnih nacionalnih pravil za to omejitev velja povprečje 4, 6 ali 12 mesecev.
Dnevni in tedenski čas počitka
- Dnevni počitek: zaposlenim morate zagotoviti vsaj 11 zaporednih ur dnevnega počitka v katerem koli 24-urnem obdobju.
- Tedenski počitek: zaposleni so upravičeni do najmanj 24 ur neprekinjenega tedenskega počitka v vsakem sedemdnevnem obdobju v referenčnem obdobju dveh tednov.
Odmori
Če zaposleni delajo več kot šest ur na dan, morate poskrbeti, da imajo odmor. Trajanje tega odmora je običajno določeno v kolektivnih pogodbah ali v nacionalnem pravu.
Nočno in izmensko delo
Zaposleni se štejejo za nočne delavce, če delajo najmanj tri ure dnevne izmene v določenem nočnem obdobju, ki traja vsaj 7 ur, kar je opredeljeno v nacionalni zakonodaji in vključuje čas od polnoči do 5h zjutraj.
Za nočne delavce veljajo tudi, če določen delež svojega letnega delovnega časa delajo v tem nočnem obdobju. To pomeni, da se tudi če ne delajo vsak dan v nočni izmeni, vendar redno delajo ponoči čez leto, štejejo za nočne delavce in so upravičeni do posebne zaščite.
- Omejitve delovnega časa: nočni delavci v referenčnem obdobju, ki ga določi država članica, ne smejo delati povprečno več kot 8 ur v obdobju 24 ur. Če njihovo delo vključuje posebna tveganja ali težke fizične ali psihične obremenitve, v katerem koli 24-urnem obdobju ne smejo delati več kot 8 ur (brez povprečenja).
- Zdravniški pregledi: nočnim delavcem, ki delajo v izmenah, je treba pred začetkom nočnih izmen ali rotacijskega izmenskega dela ponuditi brezplačne zdravstvene preglede. Pri zdravstvenih pregledih je treba upoštevati zaupnost, izvajati pa jih je treba v rednih časovnih presledkih. Če ima delavec zaradi nočnega dela zdravstvene težave, ga morate, če je le mogoče prestaviti na dnevno delo ali ugodnejšo izmeno.
Praktični primer
Emmina upravičenost do zaščite nočnega delavca v tovarni, ki neprestano obratuje
Emma dela kot vzdrževalka v tovarni, ki obratuje 24 ur na dan in 7 dni v tednu. Ne dela vsak dan v nočni izmeni, približno dvakrat mesečno pa je razporejena v to izmeno od 23h do 7h zjutraj. V enem letu te redne nočne izmene predstavljajo določen delež njenega delovnega časa. Ker vse leto redno dela ponoči, se Emma šteje za nočno delavko. To pomeni, da je upravičena do zgoraj opisane zaščite, na primer do omejitve nočnega delovnega časa in rednih zdravstvenih pregledov.
Letni dopust
V skladu s pravili EU o delovnem času morate delavcem zagotoviti najmanj štiri tedne plačanega letnega dopusta. Delavci, zaposleni za določen čas, in delavci s krajšim delovnim časom so upravičeni do sorazmernega deleža plačanega letnega dopusta. Delavec, ki je na bolniškem dopustu, ima pravico do letnega dopusta v drugem obdobju. To pomeni, da ima delavec, ki je odsoten zaradi bolezni v obdobju načrtovanega letnega dopusta, pravico, da na svojo zahtevo vzame letni dopust ob drugem času, ne glede na to, ali se odsotnost zaradi bolezni začne pred načrtovanim plačanim letnim dopustom ali med njim.
Obdobja počitka v izjemnih okoliščinah
Če je za delo potrebna neprekinjenost prisotnosti, storitev ali proizvodnje, lahko glede na nacionalno zakonodajo ali kolektivne pogodbe uporabite omejena odstopanja od minimalnega časa počitka, določenega v pravilih EU. To lahko storite, če zaposlujete v sektorju storitev, na primer v:
- bolnišnicah in podobnih ustanovah
- gasilskih službah in službah civilne zaščite
- industrijskih obratih, v katerih dela ni mogoče prekiniti iz tehničnih razlogov
- kmetijstvu
Taka odstopanja se lahko določijo tudi v veljavni kolektivni pogodbi, če se spoštujeta zdravje in varnost delavcev. Za vsa odstopanja pa veljajo strogi pogoji. Delavcem morate za vsak zamujen počitek takoj po obdobju dela, ki naj bi ga izravnali, zagotoviti enakovreden nadomestni počitek.
Praktični primer
Krizno odzivanje in nadomestni počitek: Paulienina izkušnja medicinske sestre
Paulien, medicinska sestra, je med hudim neurjem pozvana, naj zaradi nenadnega porasta nujnih primerov ostane v službi po svoji izmeni. Običajno bi imela 11-urni počitek, ki pa je zaradi kriznih razmer preložen. Ko se razmere umirijo, ima Paulien naslednji dan dodaten počitek, da si lahko opomore.
Opozorilo
V izjemnih primerih, ko nadomestni počitek ni mogoč iz objektivnih razlogov, mora delavec še vedno biti deležen ustrezne zaščite.Dežurstvo in obdobje pripravljenosti
Delavci, zaposleni v sektorjih, kot je zdravstvo, nujne službe in tehnično svetovanje, morajo pogosto dežurati ali biti v pripravljenosti. Če morajo vaši zaposleni dežurati ali biti v pripravljenosti, morate poznati pravila EU, ki določajo, kako se takšno delo šteje v delovni čas.
Dežurstvo: če se od zaposlenega zahteva, da je med dežurstvom na delovnem mestu ali drugem kraju,
ki ga določi delodajalec, se ta čas v skladu s pravom EU šteje za delovni čas. V celoti
se mora upoštevati kot del delovnega časa zaposlenega.
Praktični primer
Mariino dežurstvo v bolnišnici se šteje za delovni čas
Maria je zdravnica v bolnišnici in je določena za dežurstvo. Ostati mora v bolnišnici in biti pripravljena pomagati v nujnih primerih. Tudi če med dežurstvom aktivno ne zdravi bolnikov, mora ostati na kraju samem in biti takoj na voljo. To celotno obdobje se v skladu s pravom EU šteje za delovni čas.
Stanje pripravljenosti: če je zaposleni na „pripravljenosti“, kar pomeni, da ni na lokaciji, ki jo določi delodajalec (na primer, lahko je doma), bodo omejitve, ki jih nalagate, merodajne za odločitev, ali se celotno ali delno obdobje razpoložljivosti šteje kot delovni čas. Če omejitve, ki jih delodajalec naloži delavcu med „pripravljenostjo“, delavcu ne preprečujejo, da se posveča svojim interesom, je treba kot „delovni čas“ šteti le čas, ki je povezan z dejanskim opravljanjem storitev. Upoštevajte, da se nacionalni predpisi glede tega, kako se razlaga čas razpoložljivosti, razlikujejo, obstajajo pa lahko tudi posebni pogoji in sporazumi.
Praktični primer
Pravila EU o delovnem času za obdobja pripravljenosti: Alexov primer
Alex je vzdrževalec in eno noč na teden je v pripravljenosti, med katero lahko ostane doma ali je v bližini delovnega mesta na katerem koli drugem kraju po svoji izbiri. Delodajalec od njega zahteva, da se odzove na vse klice (tj. ne more se odločiti, ali se bo odzval na klic ali ne) in mora biti na delovnem mestu v petih minutah po klicu. V skladu s pravili EU se celotno obdobje pripravljenosti šteje kot delovni čas.
Dogovori o izvzetju
Če to dopušča nacionalna zakonodaja, se lahko z zaposlenim dogovorite tudi za delovni čas, daljši od tedenskih 48 ur. Zaposleni lahko tak dogovor zavrne ali od njega kadar koli odstopi, in to brez kakršnih koli posledic. Delodajalec vodi tekočo evidenco vseh delavcev, ki opravljajo tako delo. Pravica do izvzetja velja samo v zvezi maksimalno omejitvijo delovnega časa in ne za druga pravila glede delovnega časa.
Praktični primer
Francescova pravica do usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja
Francesco, strokovnjak za informacijsko tehnologijo, je pozvan, da za občasne projekte sprejme izvzetje iz omejitve 48-urnega delovnega tedna. Ker ceni ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem, poziv zavrne. Delodajalec spoštuje njegovo odločitev in mu dovoli, da ohrani svoj običajni delovni čas brez negativnih posledic.
Posebni primeri
- Delavci v prometu: podjetja, ki opravljajo prevozne storitve potnikov ali blaga po železnici, zraku, cesti ali notranjih plovnih poteh morajo upoštevati posebna pravila o delovnem času.
- Mladi delavci: če zaposlujete mlade delavce, veljajo tudi posebna pravila o delovnem času.
Informacije za posamezne države so na voljo spodaj.