Obračunavanje davka na dodano vrednost
Obračunavanje DDV
Kadar se DDV obračuna za blago in storitve, govorimo o obdavčljivih dobavah.
Pravne osebe, ki v okviru svojega poslovanja dobavljajo blago ali storitve, morajo praviloma:
- biti prijavljene pri davčnem organu v državi EU, kjer imajo sedež,
- DDV obračunati svojim kupcem in to prijaviti davčnemu organu.
Opozorilo
Davek je treba plačati tudi, kadar denar ne preide dejansko iz rok v roke. DDV bo morda treba obračunati (navadno na tržno vrednost) za blago in storitve, ki jih podjetje:
- zamenja za drugo blago oziroma storitve,
- brezplačno podari;
- zadrži za lastno porabo.
Odbitek DDV
Podjetje praviloma lahko odbije DDV, ki ga je plačalo pri svojih nabavah blaga in storitev, od DDV, ki ga je obračunalo svojim kupcem. Davčnemu organu mora plačati samo razliko, vse zneske pa navesti v predloženem obračunu DDV.
Včasih je znesek DDV, ki ga je podjetje plačalo, višji od zneska DDV, ki ga je obračunalo svojim kupcem. V tem primeru mora davčni organ presežek DDV vrniti ali prenesti v naslednje davčno obdobje.
Informacije po državah:
Davek na dodano vrednost na računih
Podjetje, ki je registrirano kot zavezanec za DDV in prodaja blago ali storitve drugemu podjetju, mora praviloma izdati račun v tiskani ali elektronski obliki. V ceno blaga oziroma storitve na računu je običajno vključen znesek DDV.
Podjetje mora navesti svojo identifikacijsko številko za DDV, znesek obračunanega DDV in druge standardne podatke na vsakem računu, ki ga izda kupcem.
Izjeme
Obstajajo tudi nekatere izjeme.
Podjetju, ki denimo proda storitev drugemu podjetju s sedežem v drugi državi EU, na računu ni treba navesti zneska DDV. Vendar to ne pomeni, da je storitev izvzeta iz plačila DDV – davek mora obračunati in plačati podjetje (poslovni partner) v drugi državi EU.
Zneska DDV prav tako ni treba navesti na računu pri izvozu blaga v državo, ki ni članica EU. Za kupca zunaj EU običajno veljajo nacionalni predpisi o uvozu.