Označevanje obutve
Če nameravate prodajati čevlje ali drugo obutev v eni ali več državah EU, morajo vaši izdelki izpolnjevati zahteve EU glede označevanja. Proizvajalec je odgovoren za namestitev oznake in njeno točnost. Pri uvoženi obutvi to odgovornost prevzame organizacija, ki da to obutev prvič na trg EU.
Ali je označevanje obutve obvezno
Označevanje obutve je v EU obvezno. V skladu s pravili EU se izraz „obutev" nanaša na vse izdelke s podplati, ki so namenjeni zaščiti ali kritju stopala. Primeri:
- ploščati čevlji ali čevlji z visoko peto
- sandali
- škornji
- copati
- espadrile
- športna obutev (vključno s specializiranimi športnimi čevlji in čevlji s pritrjenimi drsalkami ali kotalkami)
Odvisno od države, v kateri nameravate tržiti obutev, lahko obstajajo dodatne zahteve.
Informacije, ki jih mora vsebovati oznaka
Pri opisu materialov in navedbi delov obutve morate uporabiti piktograme, ki jih določa zakonodaja EU, ali pisne navedbe v jezikih države EU, v kateri želite tržiti obutev. Pri označevanju je treba navesti materiale treh glavnih delov obutve, in sicer:
- zgornjega dela
- podloge in vložka
- zunanjega podplata
Oznaka mora navajati, ali je material izdelan iz:
- usnja
- premazanega usnja
- tekstila
- drugih materialov
Če noben material ne predstavlja vsaj 80 % celotnega materiala, iz katerega je izdelana obutev, se na oznaki navedejo podatki o dveh glavnih materialih.
Namestitev oznake na obutvi
Oznaka se navede na vsaj enem kosu obutve v paru. Oznake so lahko natiskane ali pa so v obliki nalepke, žiga ali priložene etikete.
Oznake morajo biti vidne, varno pritrjene in dostopne ; dimenzije piktogramov morajo biti dovolj velike, da so podatki na njih razumljivi.
Če želite obutev označiti s priznanim znakom okoljske odličnosti, preverite, ali izpolnjujete pogoje za pridobitev znaka EU za okolje.