Uporaba in dostop do interneta

Internetna povezava

Potrošnik mora povsod v EU imeti dostop do kakovostnih elektronskih komunikacijskih storitev po zmerni ceni, tudi osnovni dostop do interneta. To je načelo univerzalne storitve. V vsaki državi mora vsaj en ponudnik interneta zagotavljati tako storitev.

Opozorilo

V nekaterih okoliščinah, denimo pri težavah s tehnično izvedljivostjo storitve, lahko vaš zahtevek zavrnejo, ker velja za „nerazumnega".

Več informacij boste dobili pri nacionalnem regulativnem organu en , ki vas bo povezal s ponudnikom univerzalne storitve.

Odprti internet

Pravila EU v zvezi z odprtim internetom zagotavljajo uporabniku pravico do dostopa in/ali razširjanja spletnih vsebin in storitev, ki jih izbere. Ponudnik interneta ne sme blokirati, upočasniti ali diskriminirati nobene spletne vsebine, aplikacije in storitve, razen v treh določenih okoliščinah:

  • da izpolni zakonske obveznosti, denimo odredbo sodišča glede blokiranja posamezne nezakonite vsebine
  • da ohrani varnost in integriteto omrežja, denimo prepreči širjenje virusa in druge zlonamerne programske opreme
  • da uredi izjemno ali začasno preobremenjenost omrežja

Praktični primer

Potrošnik lahko dostopa do vseh spletnih vsebin

John z Irske je pred kratkim našel novo službo v Nemčiji. Odločil se je, da bo za pogovor z domačimi uporabljal spletno aplikacijo za videoklice in si tako prihranil telefonske stroške. Z veseljem je ugotovil, da lahko izbira med različnimi aplikacijami in jih brezplačno uporabi na svoji internetni povezavi.

Predpisi EU prepovedujejo internetnim ponudnikom, da blokirajo spletne aplikacije ali dodatno zaračunavajo uporabo aplikacije za videoklice.

Pogodbe s ponudniki internetnih storitev

Pred podpisom pogodbe za internetne storitve vam mora ponudnik zagotoviti naslednje informacije:

  • cene, tarife in stroški, možnosti in paketi
  • standardni pogoji
  • kakovost storitev (denimo hitrost prenosa podatkov)

Po podpisu pogodbe mora tudi:

  • uporabnika pravočasno vnaprej obvestiti o nameravani spremembi naročniške pogodbe (denimo o dvigu cen)
  • omogočiti odstop od pogodbe brez pogodbene kazni, če uporabnik ne sprejme spremenjenih pogodbenih pogojev
  • ponuditi razumno minimalno pogodbeno obdobje vezave – denimo začetno obdobje vezave za leto dni ali manj; naročniško razmerje za več kot dve leti je prepovedano

Praktični primer

Dolgotrajne pogodbe so prepovedane

Enrique je želel med enoletno študijsko izmenjavo v Berlinu naročiti internet. Več ponudnikov mu je povedalo, da je minimalno obdobje vezave dve leti.

Posvetoval se je z nacionalnim regulativnim organom za elektronske komunikacije in se pozanimal o svojih pravicah. Nato se je ponovno obrnil na ponudnike storitev in tokrat mu je uspelo skleniti naročniško razmerje samo za eno leto.

Dodatna podpora za uporabnike invalide

Uporabniki invalidi imajo pravico do enakega obsega in ponudbe internetnih storitev, kot veljata za druge uporabnike.

Lahko so tudi upravičeni do posebnih podpornih orodij, ki jih zagotovi ponudnik storitev – denimo programske opreme za povečavo slike ali bralnika zaslona za slabovidne osebe.

Praviloma se lahko o pravicah glede dostopnosti pozanimate pri nacionalnem regulativnem organu en .

Praktični primer

Uporabniki s posebnimi potrebami imajo pravico do uporabe internetnih storitev

Véronique iz Francije ima slabši vid in težko bere spletne strani.

Prijateljica ji je svetovala, naj se pri francoskem ponudniku univerzalne storitve pozanima glede možnosti dostopa. Ponudnik ji je zagotovil bralnik zaslona, ki ji omogoča branje in dostop do spletnih informacij.

Dostopnost spletišč javne uprave

Spletišča javnega sektorja/javne uprave v državah EU morajo spoštovati stroge standarde spletne dostopnosti. Dostopna spletišča omogočajo vsem uporabnikom enak dostop do informacij in funkcij spletišč. Vsebina mora biti tudi združljiva z vsemi brskalniki, napravami, programsko opremo in pomočjo uporabnikom s posebnimi potrebami, denimo bralniki zaslona.

Opozorilo

Pravila EU o dostopnosti se ne uporabljajo za spletišča in mobilne aplikacije, ki so v lasti javne radiotelevizije, in tudi ne za avdiovizualni material, ki se uporablja v živo. V nekaterih državah EU se pravila ne uporabljajo tudi za šole in vrtce.

Evropski standardi dostopnosti

V praksi bi morala spletišča javnih organov spoštovati določene zahteve za dostopnost, denimo morala bi:

  • imeti jasno izjavo o dostopnosti
  • uporabljati nadomestno besedilo za nebesedilne vsebine, denimo fotografije in videoposnetke
  • uporabljati podnaslove za posnete avdiovizualne vsebine
  • zagotoviti pravilno strukturo vsebine in uporabljati jasno navedene elemente (denimo naslove in povezave) – to olajšuje uporabo pomoči za uporabnike s posebnimi potrebami, denimo bralnikov zaslona
  • uporabljati opisne in lahko razumljive povezave, naslove in oznake
  • zagotavljati krmarjenje po strani samo z uporabo tipkovnice
  • omogočati pregledovanje in popravljanje obrazcev pred pošiljanjem
  • jasno označiti in pojasniti napake pri izpolnjevanju obrazca

Več informacij o mednarodnih standardih spletne dostopnosti zagotavlja W3C (pobuda za spletno dostopnost) en .

Zakonodaja EU

Potrebujete pomoč podporne službe?

Obrnite se na specializirane službe za pomoč

Nazadnje pregledano: 20/11/2023
Daj to stran v skupno rabo