Nepošteno označevanje cen
Trgovci po vsej Evropski uniji morajo cene jasno označiti in tako potrošnikom omogočiti, da zlahka primerjajo podobne izdelke po ceni in nato na podlagi informacij izberejo ustreznega – in sicer ne glede na način pakiranja izdelka ali število enot.
Zakon podjetja obvezuje, da morajo pri oglaševanju ali pri prodaji izdelka popolnoma jasno navesti ceno, ki jo bo moral plačati kupec.
Popolna informacija o ceni
Cena, navedena v ponudbi, mora vključevati vse davke in stroške dostave. Kupca je treba takoj seznaniti tudi z vsemi morebitnimi dodatnimi stroški, ki jih ni mogoče izračunati vnaprej.
Praktični primer
Steven s Škotske je na spletišču letalskega prevoznika odkril cenovno izjemno ugoden let v Španijo. Toda ob koncu spletnega nakupa letalske vozovnice je bila cena nenadoma dvakrat višja zaradi raznih doplačil, ki pred tem niso bila nikjer omenjena.
Steven se je obrnil na klicni center za stranke, kjer so mu razložili, da je bila prvotna cena zgolj okvirna. Toda na škotskem uradu za varstvo potrošnikov so mu potrdili, da ima letalski prevoznik sicer res pravico zaračunati dodatne stroške za prtljago ali obrok na letu, da pa mora te stroške navesti že na začetku (skupaj z vsemi drugimi dodatnimi plačili, davki itd.). V začetno ceno morajo biti vključeni vsi dodatni stroški, ki niso na izbiro, denimo takse in pristojbine.
Po opozorilu urada za varstvo potrošnikov so zdaj na spletni strani prevoznika vsa doplačila k ceni jasno in nedvoumno navedena že takoj na začetku nakupa vozovnice.
Kadar podjetje oglašuje kaj za „brezplačno", je kupec dolžan plačati samo stroške:
- svojega odziva na oglas,
- prevzema artikla ali dostave artikla.
Cena na enoto omogoča lažjo primerjavo
Potrošniku mora biti omogočena primerjava cen tako med posameznimi proizvajalci kot med različnimi velikostmi embalaže: vedeti moramo na primer, koliko bomo prihranili, če bomo kosmiče kupili v velikem, namesto manjšem pakiranju.
Na vseh izdelkih mora zato biti označena ne le prodajna cena, temveč tudi cena na enoto, na primer cena na kilogram ali liter posameznega izdelka. Informacija o ceni mora biti nedvoumna, čitljiva in zlahka vidna.
Enako pravilo velja tudi za oglase, kadar je v njih navedena cena.
Praktični primer
Nadine živi v Belgiji blizu nemške meje. Ima petmesečno hči. Ker je pri nakupih varčna, je začela primerjati cene plenic v raznih trgovinah tako v Belgiji kot v Nemčiji.
V Nemčiji je našla trgovino, v kateri so ponujali zavitke plenic istega proizvajalca za enako ceno kot v Belgiji. Toda ko si je natančneje ogledala ceno na enoto, je ugotovila, da zavitek v Nemčiji vsebuje 140 plenic, medtem ko so v Belgiji ponujali zavitek s samo 90 plenicami. V Belgiji so bile torej plenice občutne dražje. Poslej jih kupuje samo v nemški trgovini.
Pred nakupom vedno preverite ceno na enoto.
Izjeme
Za nekatero blago pravila glede označevanja cen na enoto ne veljajo, bodisi ker bi navedba cene na enoto povzročila zmedo bodisi zaradi narave oziroma namena blaga, denimo za:
- izdelke, ki so naprodaj v prodajnih avtomatih
- izdelke, ki so naprodaj na dražbah
- umetnine in starine