Nazadnje pregledano : 08/10/2018

Urejanje čezmejnega dedovanja

Kadar družinski član ali bližnji umre v tujini, lahko o prehodu zapuščine na dediče odloča:

V zapuščinskem postopku bo organ običajno uporabil nacionalno pravo države EU, v kateri je umrli nazadnje živel – razen če je že zapustnik izbral pravo svoje matične države.

Dediči lahko izberejo sodišče

Če mora o zapuščini odločati sodišče, bodo dediči klicani na zapuščinsko obravnavo v državo EU, kjer je umrli nazadnje živel.

Če pa je umrli izbral pravo svoje države, ki je država EU, lahko dediči in druge osebe, ki jih dedovanje zadeva, soglašajo, da zapuščinsko zadevo obravnava sodišče te države EU.

O izbiri sodišča morajo soglašati vsi, ki jih dedovanje zadeva.

Sprejetje ali odpoved zapuščini ali dediščini

V skladu z nacionalnim pravom, ki se uporablja v zapuščinskem postopku, lahko dediči pred sodiščem izjavijo, ali zapuščino sprejmejo oziroma se ji odpovejo.

Po pravilih EU lahko to izjavijo pred sodiščem v državi EU, v kateri prebivajo, čeprav o prehodu zapuščine na dediče odloča sodišče v drugi državi EU.

Učinki sodnih odločb, sprejetih v drugih državah EU

Sklep o dedovanju, sprejet v eni državi EU, bo brez posebnega postopka priznan v drugih državah EU.

Če stranka v drugi državi EU ne spoštuje sklepa sodišča, lahko zaprosite, da se sklep sodišča razglasi za izvršljivega. Za izvršitev sklepa se lahko obrnete na policijo ali sodnega izvršitelja.

Druga stranka se lahko zoper priznavanje ali izvršljivost sklepa pritoži samo iz naslednjih razlogov:

Ta poenostavljena pravila ne veljajo za sklepe, ki jih izdajo sodišča na Danskem, Irskem in v Združenem kraljestvu, kadar jih je treba priznati ali izvršiti v drugi državi EU.

Evropsko potrdilo o dedovanju

Dediči včasih morajo organu ali banki v drugi državi EU dokazati, da so upravičeni do zapustnikovega premoženja, ki se nahaja v tej državi.

Tudi izvršitelj oporoke in upravitelj dediščine bosta včasih morala predložiti dokazila, da lahko uveljavljata svoje pravice v drugi državi EU.

Praktični primer

Poljak Pjotr je pred smrtjo kot napoteni delavec v Nemčiji živel eno leto.

Gosja, njegova žena in dedinja, živi na Poljskem in po Pjotrovi smrti mora z njegovega nemškega bančnega računa plačati račune in zadnjo mesečno najemnino.

Banki mora predložiti uradni dokument, da je njegova dedinja in da lahko dostopa do njegovega računa. Zaradi upravnih ovir je njeno žalovanje še težje.

Organ v državi EU, ki vodi zapuščinski postopek, lahko izda dokument o vašem statusu dediča, izvršitelja oporoke ali upravitelja zapuščine.

Namesto tega vam lahko pristojni organ izda evropsko potrdilo o dedovanju.

Evropsko potrdilo o dedovanju velja po vsej EU, ne glede na državo, v kateri je bil izdan. Nacionalni dokument pa učinkuje različno, odvisno od države izdaje, kar lahko povzroči zamude pri priznavanju vaših pravic v drugi državi EU.

Poleg tega je evropsko potrdilo o dedovanju brez posebnega postopka priznano v drugih državah EU.

Evropsko potrdilo o dedovanju vam lahko izda sodišče v državi EU, ki je pristojno za zapuščinske zadeve ali drug pristojni organ – denimo notar – v isti državi. Če so vam zavrnili izdajo evropskega potrdila o dedovanju, se lahko pritožite.

Organ izdajatelj evropskega potrdila o dedovanju hrani originalni izvod ter dediču, izvršitelju oporoke ali upravitelju zapuščine izda potrjeno kopijo, ki velja 6 mesecev z možnostjo podaljšanja.

Organ izdajatelj lahko spremeni ali prekliče evropsko potrdilo o dedovanju, če se izkaže za netočno.

Praktični primer

Pjotr je umrl v Nemčiji, kjer je začasno živel in delal. Toda središče njegovega življenja je bilo na Poljskem, kjer živijo njegova žena Gosja in drugi družinski člani ter prijatelji. Zato o njegovi zapuščini odločajo poljski organi.

Gosja je na poljskem sodišču pridobila evropsko potrdilo o dedovanju. Z njim bo lahko nemški banki, pri kateri je imel Pjotr odprt račun, dokazala, da lahko dostopa do njegovega računa ter uporabi možev denar za plačilo računov in zadnjega mesečnega obroka najemnine.

Zakonodaja EU

Potrebujete več informacij o predpisih v posamezni državi?

Potrebujete pomoč podporne službe?

Obrnite se na specializirane službe za pomoč

Daj to stran v skupno rabo: