Pravila konkurence v EU
V EU veljajo stroga pravila za varstvo svobodne konkurence. V skladu s temi pravili so nekatere prakse prepovedane.
Če podjetje krši predpise EU o konkurenci, lahko plača globo tudi v višini 10 % letnega prometa na svetovnem trgu. V nekaterih državah EU grozijo stroge kazni, vključno z zaporno kaznijo, tudi odgovornim osebam podjetij, ki kršijo te predpise.
Konkurenčna pravila EU se neposredno uporabljajo v vseh državah članicah, njihovo spoštovanje pa zagotavljajo sodišča posamezne države. Ta pravila ne veljajo samo za podjetja, ampak za vse organizacije, ki se ukvarjajo z gospodarsko dejavnostjo (kot so panožna združenja, panožne skupine itd.).
Nekaj primerov kršitev konkurenčnih pravil EU lahko najdete na portalu GD za konkurenco.
Nezakoniti stiki in dogovori
Tovrstni dogovori so znani tudi kot karteli in so prepovedani, saj omejujejo konkurenco. Lahko imajo različne oblike, podjetjem jih niti ni treba uradno potrditi. Najpogostejši primeri takih dogovorov so:
- dogovori o cenah,
- dogovori o razdelitvi trga,
- dogovori o razdelitvi strank,
- dogovori o omejitvi proizvodnje,
- distribucijski dogovori med dobavitelji in prodajnimi podjetji, kjer na primer ceno izdelka, ki se zaračuna potrošnikom, določi dobavitelj.
Kot protikonkurenčna praksa lahko veljajo vsi dogovori in izmenjave informacij med podjetjem in njegovimi konkurenti, ki zmanjšujejo strateško negotovost podjetja na trgu (v zvezi s proizvodnimi stroški, prometom, zmogljivostjo, načrti trženja itd.).
Opozorilo
Tudi enostransko razkritje takih strateških informacij po pošti, telefonu ali na sestankih lahko pomeni kršitev konkurenčnih pravil.
Podjetja se lahko izognejo tveganju kršitev, če:
- ne določajo cen in drugih pogojev poslovanja,
- ne omejujejo proizvodnje,
- si medsebojno ne razdelijo trga,
- ne izmenjujejo strateških informacij.
Nekateri dogovori niso prepovedani – kadar koristijo potrošnikom in gospodarstvu v celoti. Primer takih dogovorov so sporazumi o raziskavah in razvoju ter prenosu tehnologij. Ti primeri so zajeti v uredbi o skupinskih izjemah.
Zloraba prevladujočega položaja
Če ima podjetje velik tržni delež, je njegov položaj prevladujoč, zato mora še zlasti poskrbeti, da ne:
- zaračunava nerazumno visokih cen, s katerimi bi izkoriščalo potrošnike,
- zaračunava nerealno nizkih cen, s katerimi bi lahko s trga pregnalo konkurenčna podjetja,
- diskriminira med potrošniki,
- ne določa pogojev poslovanja svojim poslovnim partnerjem.
Prijava protikonkurenčnega ravnanja
Poslovne prakse, ki bi lahko omejevale konkurenco, lahko prijavite.