Dopust in prožna ureditev dela

Poleg osnovnih pravic do letnega dopusta pravila EU o pravicah do usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja določajo minimalne standarde za očetovski, starševski in oskrbovalski dopust, ki jih skupaj imenujemo družinski dopust. Ta pravila vključujejo tudi dodatne pravice, kot sta pravica, da zaprosite za prožno ureditev dela, in pravica do odsotnosti z dela zaradi višje sile (denimo iz nujnih družinskih razlogov, kot je nesreča ali bolezen bližnjega družinskega člana).

Delodajalci morajo poznati ta osnovna pravila. Ne glede na vrsto pogodbe imajo vsi zaposleni pravico zaprositi za družinski dopust. To vključuje starševski dopust, očetovski dopust, oskrbovalski dopust in materinski dopust. Delavca, ki je zaprosil ali izkoristil dopust iz družinskih razlogov, delodajalec ne more odpustiti ali ga obravnavati drugače kot zaposlene, ki tega ne storijo.

Letni dopust

Vsi delavci so upravičeni do najmanj štirih tednov plačanega dopusta na leto (t. i. letni ali zakonsko določen letni dopust). Neizkoriščenega letnega dopusta ni mogoče nadomestiti z denarnim nadomestilom, razen če se je pogodba zaposlenega iztekla pred izrabo celotnega letnega dopusta.

Starševski dopust

Vsi zaposleni (ne glede na spol) so upravičeni do starševskega dopusta ob rojstvu ali posvojitvi otroka, in sicer ne glede na vrsto pogodbe o zaposlitvi (za krajši, polni delovni čas itd.).

Vsak od staršev ima pravico do najmanj štirih mesecev starševskega dopusta, od katerih sta vsaj dva meseca plačana (v skladu z nacionalnimi pravili) in sta neprenosljiva. V nekaterih državah je dovoljeno, da eden od staršev del starševskega dopusta (največ dva meseca) prenese na drugega starša. To pomeni, da ima vsak od staršev izključno pravico do dveh mesecev starševskega dopusta, ki ju ni mogoče prenesti.

Očetovski dopust

Očetje ali enakovredni drugi starši, če jih priznava nacionalna zakonodaja, lahko ob rojstvu otroka uveljavljajo deset delovnih dni očetovskega dopusta. Države EU lahko določijo, ali je očetovski dopust mogoče delno izkoristiti pred rojstvom otroka ali samo po njem in ali ga je mogoče izkoristiti v okviru prožne ureditve.

Kot delodajalec te pravice ne morete omejiti na obdobje dela ali dolžino delovne dobe. Očetovski dopust morate odobriti v skladu z nacionalno zakonodajo ne glede na zakonski ali družinski status delavca.

Materinski dopust

Delavka, ki je noseča, je pred kratkim rodila ali posvojila otroka, ima pravico do neprekinjenega obdobja materinskega dopusta vsaj 14 tednov, ki je razporejen pred in/ali po porodu ali posvojitvi v skladu z nacionalno zakonodajo. Delavka mora izkoristiti vsaj dva od teh 14 tednov (opredeljena sta kot „obvezen materinski dopust“). V nekaterih državah EU je obdobje obveznega materinskega dopusta daljše. Delodajalec ne more odpustiti delavke med nosečnostjo ali med materinskim dopustom.

Oskrbovalski dopust

Vsi zaposleni so upravičeni do oskrbovalskega dopusta petih delovnih dni na leto. Oskrbovalski dopust se uporablja za zagotovljanje oskrbe osebi, živeči v istem gospodinjstvu, ki potrebuje znatnejšo oskrbo ali podporo zaradi resnih zdravstvenih razlogov, kakor to opredeli vsaka država članica EU v skladu s svojo nacionalno zakonodajo.

Odsotnost z dela iz nujnih družinskih razlogov (višja sila)

Vsak zaposleni ima pravico do odsotnosti zaradi višje sile iz nujnih družinskih razlogov, denimo zaradi nesreče ali bolezni družinskega člana. Države EU lahko to pravico omejijo na določeno število dni na leto oziroma na posamezni primer ali oboje.

Pravice iz delovnega razmerja ob vrnitvi na delo

Ko se zaposleni vrne s starševskega, očetovskega ali oskrbovalskega dopusta, ima pravico do vrnitve na isto delovno mesto. Če to ni mogoče, mu mora delodajalec ponuditi podobno delovno mesto v skladu z delovno pogodbo in pod enakimi pogoji. Ob vrnitvi na delo so zaposleni tudi upravičeni do vseh izboljšav delovnih pogojev, ki so bile uvedene med njihovo odsotnostjo.

Prožne ureditve dela

Zaposleni z otroki, ki so stari do (najmanj) 8 let, imajo pravico zahtevati začasno prožno ureditev dela. To lahko vključuje delo na daljavo, gibljiv delovni čas ali krajši delovni čas. Delodajalec mora vsako prošnjo za prožno ureditev dela ustrezno upoštevati in navesti razloge za morebitno zavrnitev. Države EU imajo možnost, da omejijo trajanje prožnih ureditev dela.

Informacije za posamezne države so na voljo spodaj.

Glej tudi:

• Pravice in nadomestila iz socialne varnosti v državah EU