Napotitev delavcev v tujino

Koronavirus – omejitve pri prehajanju meja za napotene delavce

Pravila za napotitev delavcev morate spoštovati, kadar:

• ima vaše podjetje pogodbo s poslovnimi partnerji v drugi državi EU (V tem primeru 28 držav EU + Islandija, Lihtenštajn, Norveška in Švica.) in morate zaradi zagotavljanja storitev v to državo za določeno obdobje napotiti svoje zaposlene
• napotite zaposlenega na delo v podjetje v vaši lasti v drugi državi EU

V obeh primerih mora imeti napoteni delavec z vašim podjetjem sklenjeno delovno razmerje.

Pravila o napotitvi veljajo tudi, če agencija za zagotavljanje začasnega dela najame delavca iz druge države EU za delo v državi, v kateri je vaše podjetje registrirano in v kateri posluje. V tem primeru mora biti delovno razmerje sklenjeno med delavcem in agencijo.

Pogoji dela in zaposlitve v državi gostiteljici

V času napotitve morate svojim zaposlenim zagotoviti enake pogoje dela in zaposlitve, kot veljajo (določeni zakonsko ali s kolektivnimi pogodbami) v državi gostiteljici glede:

• minimalnega počitka
• maksimalnega delovnega časa
• minimalnega plačanega letnega dopusta
• minimalne urne postavke – dodatki, ki veljajo samo za napotitev (denimo dnevnice) veljajo za del minimalne urne postavke, razen če jih izplačate v obliki povračila stroškov za dejanske izdatke napotenih delavcev (denimo stroške nastanitve, potne stroške in stroške prehrane)
• varstvenih ukrepov za nosečnice, ženske, ki so pred kratkim rodile, in mlade (mlajše od 18 let)
• enake obravnave moških in žensk

Če so pogoji dela in zaposlitve v vaši državi za delavce ugodnejši kot v državi gostiteljici, lahko seveda te pogoje ohranite tudi med napotitvijo.

Če je začetna namestitev in/ali prva montaža nekaterih izdelkov sestavni del pogodbe in morajo to delo opraviti vaši kvalificirani delavci, določbi o minimalni urni postavki in minimalnem plačanem letnem dopustu nista obvezni za napotitve, ki trajajo manj kot 8 dni na leto.

Pravila socialne varnosti za napotene delavce

Med začasnim delom v drugi državi članici EU lahko napoteni delavci ali samozaposleni delavci ostanejo vključeni v sistem socialne varnosti države, v kateri so delali pred napotitvijo.

Podjetje mora o tem predhodno obvestiti upravne organe države gostiteljice in zahtevati prenosni dokument A1 (PD A1), ki ga izda nosilec socialne varnostien v državi, v kateri je podjetje registrirano. Prenosni dokument A1 potrjuje, da je napoteni delavec registriran v sistemu socialne varnosti v matični državi in da mu ni treba plačevati prispevkov za socialno varnost v državi napotitve.

Ob vložitvi zahtevka za obrazec A1 je treba navesti začetni in končni datum napotitve v drugo državo EU. V obrazcu lahko navedete obdobje, ki ni daljše od 24 mesecev.

Če napotitev traja več kot 24 mesecev, lahko delodajalec:

• od izdajatelja obrazca A1 zahteva njegovo podaljšanje – strinjati se morata tako matična država kot država gostiteljica
• zaposlenemu dovoli, da se vključi v sistem socialne varnosti države gostiteljice

Pravila glede socialne varnosti med napotitvijo na delo v tujino se lahko za samozaposlene delavce razlikujejo.

Glej tudi praktični vodnik EU za napotitveen (nova pravila od julija 2020).

Nacionalne kontaktne točke in spletišča

V vsaki državi članici EU je ena ali več kontaktnih točk, ki zagotavljajo podrobnejše informacije o napotitvi delavcev v tujino. Točke med sabo sodelujejo in si izmenjujejo informacije, spremljajo pogoje dela in zaposlitve med napotitvijo in raziskujejo pritožbe glede kršitve pravil.

Več informacij o pogojih boste našli na spletišču države gostiteljice.

Izberite državo: