Navigacijska pot

Povej naprej 
	Facebook
  
	Twit it
  
	Povej naprej: Google+
  
	linkedIn

Nepošteno ravnanje

Posodobitev : 23/06/2014

shopping

Nepoštene poslovne prakse

Pri nakupu blaga in storitev kjerkoli v Evropski uniji, v spletni prodajalni, bližnji trgovini ali pri prodajalcu v tuji državi, zakonodaja EU varuje potrošnike pred nepoštenimi poslovnimi praksami.

Trgovska podjetja morajo pri oglaševanju, prodaji in dobavi svojih izdelkov dati toliko točnih informacij (glej razdelek o pravicah do spletnih informacij), da se bo lahko potrošnik premišljeno odločil za nakup. Sicer trgovci ravnajo nepošteno. Glej razdelek o pravnem varstvu.

Zavajanje in agresivna prodaja

Potrošnik je zaščiten pred dvema glavnima kategorijama nepoštenih poslovnih praks:

  • zavajanjem, tj. z napačnimi informacijami ali z opustitvijo informacij (pomembni podatki niso navedeni),
  • agresivno prodajo, ko potrošnika silijo v nakup.

Črna lista: nepoštene prakse, za katere velja stalna prepoved

Črna listaбългарски (bg)czech (cs)dansk (da)Deutsch (de)eesti (et)ελληνικά (el)English (en)español (es)Français (fr)Gaeilge (ga)italiano (it)latviešu (lv)lietuvių (lt)magyar (hu)Malti (mt)Nederlands (nl)polski (pl)português (pt)română (ro)slovenčina (sk)suomi (fi)svenska (sv) nam hitro pove, katere poslovne prakse so vedno in povsod prepovedane. Vse prakse na listi samodejno veljajo za nepoštene.

Pogoste prakse s črne liste:

Oglaševanje z vabo

Prodajalci ne smejo oglaševati izdelkov oziroma storitev po zelo nizki ceni, kadar teh ni dovolj na zalogi. Jasno morajo navesti, koliko artiklov je na zalogi in kako dolgo veljajo nizke cene.

Praktični primer

Alex je na obcestnem plakatu videl reklamo za ugodno letalsko potovanje: V sončno Barcelono za samo 1 evro!

Toda ko je hotel kupiti letalsko vozovnico, tistih za 1 evro ni bilo več v prodaji. Na klicnem centru za stranke so mu povedali, da je bilo po znižani ceni na voljo le omejeno število sedežev.

Alex ni odnehal in se je obrnil še na nacionalni center za potrošnike, kjer so potrdili, da bi moral letalski prevoznik glede na obsežnost oglaševalske kampanje ponuditi razumno veliko število sedežev po oglaševani ceni oziroma (vsaj) navesti razpoložljivo število sedežev iz posebne ponudbe.

Alex sicer ni mogel kupiti vozovnice po oglaševani ceni, zato pa je prevoznik na predlog nacionalnega centra za potrošnike umaknil oglas, ki bi še druge potrošnike zvabil v isto past.

Lažna „brezplačna“ ponudba

Trgovci morajo sporočiti dejansko ceno blaga in storitev. Plačljive storitve nikakor ne morejo predstavljati za „brezplačno“ niti ponujati dodatne „brezplačne“ storitve, kadar so dejanski stroški te „brezplačne“ storitve že všteti v redno ceno izdelka ali storitve.

Praktični primer

Francesca je na spletni strani operaterja mobilne telefonije opazila majhen okvirček, v katerem je pisalo „5 brezplačnih sms na dan“. Kliknila je in odprla se je nova stran, na kateri je znova pisalo 5 BREZPLAČNIH SMS NA DAN.

Upoštevala je navodila za prijavo in na koncu dobila sporočilo, da je registrirana in da naročnina na kratka sporočila znaša 3 evre na teden. Vrnila se je na začetno spletno stran in ugotovila, da v drobnem tisku res piše, da je storitev plačljiva.

Pri takšnih ponudbah je dobro biti pozoren in pazljivo preveriti pogoje.

Manipulacija otrok

Trgovci ne smejo otrokom naročati, naj starše prosijo za nakup njihovih izdelkov. Neposredno nagovarjanje v obliki „Zdaj pa le kupi knjigo“ ali „Povej staršem, da bi rad imel to igro“ je prepovedano. Prepoved velja za vse medije, tudi televizijo, predvsem pa za internet.

Praktični primer

Cécile je presenetilo, ko jo je hčerka začela prepričevati, naj ji kupi zbirko filmov, posnetih po njeni najljubši knjigi.

Stvari so postale jasne, ko je videla napovedni oglas za film: „Tvoja najljubša knjiga zdaj tudi na filmskem traku – reci mami, naj ti ga kupi.“

Na centru za varstvo potrošnikov so ji potrdili, da je takšno ravnanje nepošteno, in proti podjetju se je pritožila.

Neresnične zdravstvene trditve

Kadar neki izdelek oglašujejo kot zdravilnega – češ da zdravi alergije, odpravlja plešavost, pomaga hujšati – imajo potrošniki pravico vedeti, ali so te trditve tudi znanstveno potrjene. Takšni navedki so zelo pogosto brez vsake znanstvene podlage in največkrat zgolj prazne obljube.

Praktični primer

Mario je prejel pismo podjetja iz tujine, v katerem so mu zatrdili, da mu bodo lasje ob uporabi njihovega izdelka v treh tednih spet zrasli.

Mario se je odločil, da izdelek naroči, saj je v pismu pisalo, da je „preizkušen in preverjen“. Toda izdelka v resnici niso preskusili in se ni obnesel. Mario je poklical na urad za varstvo potrošnikov in izvedel, da so se mnogi pritožili, saj so kot on nasedli obljubljenemu. Proti podjetju je že tekel sodni postopek in svetovali so mu, naj se pridruži tožnikom.

Prikrito oglaševanje v medijih (oglasni članki)

Pravico imamo vedeti, ali je časopisni članek, televizijska ali radijska oddaja pravzaprav „plačani“ oglas, s katerim podjetje promovira svoj izdelek. To je treba jasno označiti s sliko, besedo ali zvokom.

Praktični primer

Yann je v turistični reviji prebral članek o pohodništvu na Irskem.

Članek je bil napisan kot osebna pripoved bralca in je močno priporočal znamko opreme, ki jo je pisec članka uporabljal pri pohodništvu.

Yann se je hotel izogniti vsakemu dvomu in je informacije o opremi poiskal na spletnem forumu. Tam je seveda prebral, da so številni pohodniki precej kritični do opreme tega proizvajalca. Pravzaprav so številni med njimi nasedli istemu članku in jo kupili, saj niso vedeli, da je članek sponzoriral proizvajalec opreme.

Yann je na organizaciji za varstvo potrošnikov izvedel, da bi po zakonodaji EU turistična revija morala bralce opozoriti, da je članek pravzaprav oglasno sporočilo. Organizacija za varstvo potrošnikov je poskrbela, da je revija nato objavila pojasnilo skupaj z opravičilom za zavajanje bralcev.

Piramidne sheme

To so promocijske sheme, ki se jim posameznik pridruži tako, da vanje vplača, v zameno pa lahko računa na dobiček. Toda ta dobiček v bistvu priskrbijo tisti, ki jih posameznik vključi v shemo. Dejanska prodaja ali uporaba izdelka je manj pomembna. Piramidne sheme se na določeni točki sesujejo, kdor se zadnji pridruži, navadno izgubi vloženi denar.

Praktični primer

Oani so ponudili delo v prodajni mreži. Prodajala naj bi kozmetične izdelke in tako v prostem času in z delom doma zaslužila veliko denarja.

Pogoja sta bila samo dva: takojšnje plačilo pristopnine in včlanitev petih prijateljev v mrežo. Več prijateljev bi pripeljala, več bi zaslužila. In tudi njeni prijatelji bi dodatno zaslužili, če bi v mrežo vključili pet svojih prijateljev.

Oani se ni posvetilo, da glavni vir njenega prihodka ni prodaja kozmetičnih izdelkov, temveč pridobljeni novi člani.

V takem primeru se je najbolje obrniti na organizacijo za varstvo potrošnikov v svoji državi, ki bo znala svetovati glede pravnega varstva.

Lažne nagrade, darila

Trgovci ne smejo ponujati brezplačne nagrade ali darila, potem pa od potrošnika zahtevati plačilo, da mu ga izročijo. Kadar prejmemo pismo ali elektronsko sporočilo: „Čestitamo, osvojili ste nagrado!“, je dobro biti previden, saj gre verjetno za nepošteno ravnanje.

Praktični primer

Evelina je prejela pismo podjetja, v katerem so ji čestitali, ker je zadela več kot 100 evrov vredno nagrado. Nagrado bi morala dvigniti v enem tednu, potem bi ponudba prenehala veljati.

Toda ko je poklicala na telefonsko številko iz pisma, so ji razložili, da je ponudba pravzaprav oglas. Kupila naj bi gospodinjsko napravo in se tako uvrstila v nagradni žreb.

Evelina se je vsa razburjena odločila pozanimati, ali podjetje sme tako ravnati. Na uradu za varstvo potrošnikov so ji povedali, da je takšno ravnanje prepovedano. Urad je tudi opozoril podjetje, ki je nato prenehalo s takšnim oglaševanjem.

Lažne „posebne“ ugodnosti

Trgovci ne smejo ponujati posebnih pravic, kadar so te že predvidene z zakonom.

Praktični primer

Konstatin iz Soluna se je odločil za spletni nakup računalnika.

Izbral je spletno trgovino, ki je v posebni ponudbi kupcem ponujala 2-letno garancijo za popravila ali zamenjavo, če bi računalnik bil pokvarjen ali ne bi ustrezal oglaševanemu izdelku.

Konstantin je verjel, da gre res za posebno ponudbo, toda v resnici je 2-letna garancija obveznost, ki jo zakon nalaga vsem trgovcem.

Mnogi trgovci in proizvajalci ponujajo tudi prostovoljne garancije za popravilo izdelka, in sicer 1-letne, 3-letne ali 5-letne. Priložijo jih brezplačno ali za neobvezen nakup. Toda te prostovoljne garancije so vedno dodatne in nikoli ne nadomestijo najmanj 2-letne garancije, ki je zakonsko predpisana.

Konstantin se je pritožil trgovcu, ki je priznal napako in mu namesto tega ponudil dodatno 1-letno prostovoljno garancijo.

Lažne časovno omejene ponudbe

Kadar trgovci oglašujejo posebno ponudbo, ki da bo veljala samo omejen čas, poskušajo morda tako morebitne kupce prisiliti v hiter nakup, še preden bi se lahko o izdelku ustrezno pozanimali. Zatrjevanje, da je ponudba časovno omejena, kadar v resnici ni, je nepošteno ravnanje.

Praktični primer

Simon iz Belgije je razmišljal o nakupu kolesa. Na spletni strani trgovca iz Nizozemske je naletel na posebno promocijsko ponudbo, ki je veljala samo 24 ur.

Kolo sicer ni povsem ustrezalo tistemu, kar je iskal, vendar ni imel časa za natančnejšo primerjavo, saj se je čas ponudbe iztekal. Hitro se je odločil, da bo kupil kolo in izkoristil ponujeni 50-odstotni popust.

Toda ko je teden ali dva pozneje spet brskal po internetu, je na svoje veliko presenečenje odkril, da ta promocijska ponudba še vedno velja.

Spoznal je, da so ga z lažno ponudbo zvabili v hiter nakup. Trgovcu se je dvakrat pritožil, vendar ta ni spremenil svojega ravnanja.

Nato se je obrnil na evropski potrošniški center v Belgiji, ta pa je zadevo predal kolegom na Nizozemskem. Nedolgo zatem so Simonu iz nizozemskega centra sporočili, da je trgovec na njihovo priporočilo spremenil svoje oglaševanje na spletu.

Vsiljevanje ponudb

Zakonodaja EU prepoveduje trgovcem in proizvajalcem, da potrošnikom vztrajno in vsiljivo ponujajo svoje izdelke in storitve po telefonu, telefaksu, elektronski pošti in drugih medijih za prodajo na daljavo.

Praktični primer

Margus je obiskal prodajalno s kuhinjami in se naročil na bilten z obvestili o novih ponudbah.

Kmalu je začel prejemati elektronska sporočila o kuhanju, vrtnarjenju, padalstvu, gospodinjstvu ... Ne da bi vedel, so ga uvrstili na razne sezname naročnikov obvestil, in je včasih prejel tudi 10 sporočil na dan. Njegovih zahtev, naj mu obvestil ne pošiljajo več, ni nihče upošteval.

Prijateljica mu je svetovala, naj pomoč poišče na nacionalnem potrošniškem centru, kjer so tudi njej pomagali pri podobni težavi. Po posredovanju centra mu je podjetje končno le prenehalo pošiljati oglasna sporočila.

Zaščita ranljivih potrošnikov

Trgovci ne smejo uporabljati praks, ki izkoriščajo ranljive potrošnike, denimo otroke in ljudi, ki trpijo zaradi bolezni ali zasvojenosti. Nezakonito je denimo siliti otroke, naj kupijo neki izdelek, ali jih nagovarjati, naj v nakup izdelka prepričajo starše.

Nemara boste naleteli na ravnanje, ki se vam bo zdelo nepošteno, čeprav ni navedeno na črni listi ali v zgoraj opisanih primerih. Za mnenje in nasvet se obrnite na svojo potrošniško organizacijo ali na evropsko mrežo centrov za varstvo potrošnikovбългарски (bg)czech (cs)dansk (da)Deutsch (de)eesti (et)ελληνικά (el)English (en)español (es)Français (fr)Gaeilge (ga)italiano (it)latviešu (lv)lietuvių (lt)magyar (hu)Malti (mt)Nederlands (nl)polski (pl)português (pt)română (ro)slovenčina (sk)suomi (fi)svenska (sv).

Potrebujete pomoč?

Potrebujete pomoč?

Niste našli želenih informacij? Ste naleteli na težave?

Footnote

V tem primeru 27 držav EU + Islandija, Lihtenštajn in Norveška

Retour au texte en cours.