Prodaja izdelkov v EU
Podjetja, ki trgujejo v Evropi, lahko izkoristijo prednosti enotnega trga EU in različnih trgovinskih sporazumov z drugimi evropskimi državami. To pomeni, da se lahko večina blaga prosto giblje znotraj tega ozemlja brez dodatnih stroškov ali količinskih omejitev, kar poznamo kot prosti pretok blaga. Vendar pa za nekatere vrste blaga, denimo trošarinsko blago in kemikalije, veljajo dodatna pravila. Glede na to, kaj in komu prodajate ter kam se blago prevaža, veljajo tudi različne obveznosti v zvezi z DDV.
Opozorilo
Carinske obveznosti je treba izpolniti, kadar se blago uvaža ali izvaža med državo EU in državo zunaj EU (vključno z državami, za katere velja prosti pretok blaga, v tem primeru: Evropski gospodarski prostor, Švica, Turčija, Andora in San Marino).
Pravila in predpisi, ki urejajo izdelke v EU
Za prodajo blaga na trgu EU mora podjetje zagotoviti, da je varno in izpolnjuje zahteve EU, namenjene zaščiti zdravja in varnosti ljudi in zaščiti zdravja živali ter varstvu okolja in pravic potrošnikov. To so lahko pravila, ki so harmonizirana znotraj EU, ali pravila posamezne države, ki pa jih EU priznava – gre torej za vzajemno priznavanje. Več o pravilih in specifikacijah za proizvode.
Zahteve glede varnosti proizvodov izhajajo iz prava EU – iz uredbe o splošni varnosti proizvodov en in povezane zakonodaje. Če potrošniške proizvode dajete na trg EU ali jih tam ponujate, morate poskrbeti za njihovo varnost. Zagotoviti morate tudi, da so vsi proizvodi v celoti prepoznavni in sledljivi. Preberite več o obveznostih, ki jih imate kot podjetje en .
O vseh nevarnih proizvodih, nesrečah ali odpoklicanih proizvodihmorate obvestiti ustrezen nacionalni organ prek portala Safety Business Gateway en .
Če veste, da je eden od vaših proizvodov, ki so že bili dani na trg (bodisi v fizični trgovini bodisi na spletu), nevaren, morate sprejeti korektivne ukrepe. Med drugim morate po potrebi poskrbeti za odpoklic proizvodov ter potrošnike, nacionalne organe in druga podjetja v dobavni verigi obvestiti o vsakem problemu v zvezi z varnostjo proizvodov.
Enake pravice potrošnikov po vsej EU
Čeprav lahko podjetje prosto določi svoje splošne prodajne pogoje, vključno z omejitvami glede dostave, morajo imeti vse stranke v EUenak dostop do blaga kot lokalne stranke.
Če podjetje ponuja posebne cene, promocije ali posebne prodajne pogoje, morajo biti ti na voljo vsem strankam, ne glede na državo EU, v kateri se nahajajo, ter ne glede na njihovo državljanstvo, prebivališče ali sedež podjetja.
Pravila se uporabljajo za spletne in nespletne transakcije pod pogojem, da so namenjene končnemu uporabniku (posamezniku ali podjetju, ki svojega nakupa ne namerava nadalje prodati, preoblikovati, predelati, oddati ali dati v podizvajanje).
Dostop do vašega spletišča
Vaše stranke morajo imeti dostop do katerekoli različice vašega spletišča. Če na primer vpišejo njegov španski naslov URL in se želijo povezati iz Italije, jih ne bi smeli samodejno preusmeriti na italijansko različico spletišča. Pred preusmeritvijo morajo dati privolitev, ki pa jo lahko v vsakem trenutku prekličejo.
Če proizvode prodajate na spletu, morate registrirati svojo spletno tržnico en .
Prodaja proizvodov brez dostave
Če podjetje strankam omogoča prevzem blaga, mora strankam v državah EU, v katerih ne dostavlja blaga, omogočiti, da blago naročijo na njegovem spletišču in same organizirajo dostavo ali ga prevzamejo.
Poročanje o gibanju blaga
Podjetje, ki pri izvozu in/ali uvozu znotraj EU preseže določeno vrednost, mora sporočiti statistične podatke o svojih trgovinskih tokovih znotraj EU.
Prag za poročanje vsako leto določi vsaka država EU posebej (običajno v zadnjem četrtletju) in velja za celotno naslednje koledarsko leto. Pragov je več in se določijo posebej za izvoz (odpremo) in uvoz (prejem) blaga.
Pragovi za oprostitev poročanja
| INTRASTAT: pragovi za oprostitev (po državah) | 2026 – Prejem – V evrih | 2026 – Prejem – V nacionalni valuti | 2026 – Odprema – V evrih | 2026 – Odprema – V nacionalni valuti |
|---|---|---|---|---|
| AT | 1 100 000 | 1 100 000 | ||
| BE | 1 500 000 | 1 000 000 | ||
| BG | 899 874 | 1 760 000 | 1 150 407 | 2 200 000 |
| CY | 380 000 | 75 000 | ||
| CZ | 15 000 000 | 15 000 000 | ||
| DE | 3 000 000 | 1 000 000 | ||
| DK | 42 000 000 | 11 800 000 | ||
| EE | 350 000 | |||
| GR | 200 000 | 90 000 | ||
| ES | 400 000 | 400 000 | ||
| FI | 800 000 | |||
| FR | ||||
| HR | 450 000 | 300 000 | ||
| HU | 400 000 000 | 160 000 000 | ||
| IE | 750 000 | 750 000 | ||
| IT | 350 000 | |||
| LT | 600 000 | 400 000 | ||
| LU | 250 000 | 200 000 | ||
| LV | 350 000 | 200 000 | ||
| MT | 700 | 700 | ||
| NL | ||||
| PL | 6 000 000 | 2 800 000 | ||
| PT | 650 000 | 600 000 | ||
| RO | 1 000 000 | 1 000 000 | ||
| SE | 15 000 000 | 12 000 000 | ||
| SI | 240 000 | 270 000 | ||
| SK | 1 000 000 | 1 000 000 |
Opozorilo
Na Nizozemskem ni pragov, saj nacionalni davčni organi obvestijo posameznike, ki morajo predložiti poročila v sistemu Intrastat. V Franciji ni pragov, saj so bile zahteve glede poročanja združene z drugimi izjavami. Za več informacij se obrnite na ustrezni nacionalni organ.Zahteve glede poročanja
Vsaka država EU določi prag za poročanje za posamezno koledarsko leto.
- Kadar podjetje v predhodnem letu preseže prag uvoza/izvoza, mora poročati od januarja tekočega leta naprej.
Primer: „Vaša” država EU za uvoz določi prag 100 000 evrov za tekoče leto. Če je podjetje v preteklem letu uvozilo blago v vrednosti več kot 100 000 evrov, mora v tekočem letu poročati od januarja naprej.
- Če podjetje v predhodnem letu ni preseglo praga za uvoz/izvoz, v tekočem letu pa to vrednost preseže, mora začeti poročati od tistega meseca, v katerem je bil prag presežen.
Primer: „Vaša” država EU za uvoz določi prag 100 000 evrov. Skupni uvoz podjetja je od januarja do junija znašal 90 000 evrov. Julija je podjetje uvozilo še za dodatnih 15 000 evrov blaga. Ker je podjetje preseglo prag, mora poročati od tega meseca naprej. Prvo poročilo v sistemu Intrastat bo potemtakem vključevalo podatke za julij (uvoz v višini 15 000 evrov).
Morda boste morali poročati o gibanju blaga med državami EU, v katerih vaše podjetje nima sedeža.
Praktični primer
Poročanje o gibanju blaga
Avstrijsko podjetje z oblačili je v koledarskem letu prek portugalskega pristanišča Leixões odpremilo blago v vrednosti 400 000 evrov iz ZDA v Avstrijo.
Vrednost blaga, poslanega s Portugalske v Avstrijo, je presegla prag za poročanje za odpremo s Portugalske (250 000 evrov), zato je moralo avstrijsko podjetje pripraviti poročilo za portugalske organe. O blagu, ki je v tem koledarskem letu prispelo v Avstrijo, ni bilo treba poročati, ker je avstrijski prag za poročanje za prejem blaga 750 000 evrov, torej nad vrednostjo dobavljenega blaga.
Tudi če ima podjetje sedež v Avstriji, v tem primeru poroča samo na Portugalskem.
Obveznost poročanja
Poročanje je obvezno za podjetja in fizične osebe, ki so zavezanci za DDV ter odpremljajo ali prejemajo blago, kadar odpremljeno ali prejeto blago preseže določeni letni prag.
V imenu podjetja lahko poroča specializirano podjetje.
Kdaj je treba poročati
- Najmanj enkrat mesečno o trgovinskih tokovih prejšnjega meseca.
- Rok za oddajo poročila določi ustrezni organ v posamezni državi EU.
O katerih trgovinskih tokovih je treba poročati
O fizičnem gibanju blaga iz države članice odpreme v državo članico prejema (in obratno).
Če ima podjetje dovoljenje za uporabo carinskega postopka aktivnega oplemenitenja ter se nepredelano/predelano blago giblje med državami EU, mora o tem gibanju poročati.
Opomba: Če podjetje ponuja samo čezmejne storitve, ki ne vključujejo čezmejnega gibanja blaga, mu ni treba poročati v sistemu Intrastat.
Katere podatke je treba sporočiti
Mesečno poročilo Intrastat mora vsebovati naslednje podatke:
- številko za DDV
- obdobje (mesec) poročanja
- smer trgovinskega toka: odprema ali prejem blaga
- 8-mestno oznako izdelka kombinirane nomenklature (CN) – kombinirana nomenklatura je objavljena vsako leto v Uradnem listu EU
- oznako odpremne/namembne države EU
- vrednost blaga – brez DDV in trošarin
Če se vrednost nanaša na predelovalne dejavnosti, mora podjetje pridobiti vrednost predelanega blaga ter na podlagi tega izračunati vrednost nepredelanega blaga in ji dodati morebitno dodano vrednost, ki nastane med predelavo (denimo stroški materiala in delovne sile).
Primer: podjetje ima sklenjeno pogodbo za obdelavo kovinskih cevi, ki jih uvaža iz druge države članice. Pri uvozu je treba sporočiti vrednost neobdelanih cevi; pri izvozu je treba sporočiti vrednost obdelanih cevi (v tem primeru vrednost neobdelanih cevi skupaj z vsemi morebitnimi dodatnimi stroški, kot so stroški storitev in materiala).
- količino blaga v neto masi (od bruto mase se odšteje teža embalaže)
- mersko enoto v skladu s kombinirano nomenklaturo (denimo liter, število artiklov, kvadratni metri)
- oznako za vrsto transakcije (za opredelitev vrste dejavnosti: nakup, prodaja ali predelava).
Včasih je treba zagotoviti dodatne informacije, denimo o dobavnih pogojih, ki so določeni v pogodbi (npr. EXW, CIF, FOB), ali o vrsti prevoza (npr. morski, cestni ali železniški).
Nacionalni organi podjetjem z različnimi orodji pomagajo pri izpolnjevanju njihovih obveznosti poročanja v sistemu Intrastat. Na spletiščih v nadaljevanju boste našli informacije o tem, kako različne države uporabljajo sistem Intrastat.