- 1948
- 7.-11. maj
Haaški kongres: več kot tisoč odposlancev iz okoli 20 Evropskih držav razpravlja o novih oblikah sodelovanja v Evropi. Odposlanci izrazijo svojo podporo ustanovitvi „Evropske skupščine“.
- 1949
- 27.-28. januar
Rezultat Haaškega kongresa je ustanovitev Sveta Evrope s sedežem v Strasbourgu.
V istem letu Svet začne oblikovati Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic, ki je podpisana v Rimu leta 1950 in začne veljati septembra leta 1953.
Sčasoma skoraj vse evropske države postanejo članice Sveta Evrope.
- 1950
- 9. maj
Robert Schuman, francoski zunanji minister, ima pomemben govor, v katerem predstavi predloge, ki temeljijo na idejah Jeana Monneta. Predlaga, naj Francija in Zvezna republika Nemčija združita proizvodnjo premoga in jekla v organizaciji, ki se ji lahko pridružijo tudi druge evropske države.
Ker naj bi se na ta dan „rodila“ Evropska unija, se vsako leto 9. maja praznuje „dan Evrope“.
- 1951
- 18. april
Šest držav – Belgija, Francija, (Zvezna republika) Nemčija, Italija, Luksemburg in Nizozemska – v Parizu podpiše Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo (ESPJ). Veljati začne 23. julija 1952, in sicer za obdobje 50 let.
- 1955
- 1.-2. junij
Na srečanju v Messini se zunanji ministri šestih držav dogovorijo za razširitev evropskega združevanja na celotno gospodarstvo.
- 1957
- 25. marec
Šest držav v Rimu podpiše pogodbi o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti (EGS) in Evropske skupnosti za atomsko energijo (Euratom). Veljati začneta 1. januarja 1958.
- 1960
- 4. januar
Stockholmska konvencija na pobudo Združenega kraljestva ustanovi Evropsko združenje za prosto trgovino (EFTA), ki jo sestavljajo tudi številne evropske države, ki niso del EGS.
- 1962
- 30. julij
Vzpostavitev skupne kmetijske politike (SKP).
- 1963
- 14. januar
General de Gaulle na tiskovni konferenci oznani, da bo Francija dala veto na pristop Združenega kraljestva k Evropski uniji.
20. julij
V mestu Yaoundé je podpisana pogodba o sodelovanju med EGS in 18 afriškimi državami.
- 1965
- 8. april
Podpis pogodbe o združitvi izvršnih organov treh Skupnosti in ustanovitvi enotnega Sveta ter Komisije. Veljati začne 1. julija 1967.
- 1966
- 29. januar
„Luksemburški kompromis“. Po politični krizi je Francija znova pristala na sodelovanje pri zasedanjih Sveta, v zameno pa je zahtevala soglasno odločanje pri vprašanjih, ki zadevajo „ključne nacionalne interese“.
- 1968
- 1. julij
18 mesecev pred načrtovanim rokom so popolnoma odpravljene carine na industrijsko blago in uvedena je skupna zunanja tarifa.
- 1969
- 1.-2. december
Politični voditelji EGS se na vrhovnem srečanju v Haagu odločijo za nadaljevanje evropskega združevanja.
- 1970
- 22. april
Voditelji v Luxembourgu podpišejo pogodbo, ki Evropskim skupnostim omogoča, da se vedno bolj financirajo iz „lastnih sredstev“, Evropski parlament pa dobi večje pristojnosti.
- 1972
- 22. januar
V Bruslju podpis pogodbe o pristopu Danske, Irske, Norveške in Združenega kraljestva k Evropskim Skupnostim.
24. april
Šest držav članic sklene, da menjalni tečaji med njihovimi valutami ne smejo več nihati za več kot 2,25 %. Ta mehanizem je znan pod imenom „denarna kača“.
- 1973
- 1. januar
S pristopom Irske in Združenega kraljestva k Evropskim skupnostim se članstvo poveča na devet držav. Norveška po referendumu, v katerem je večina glasovala proti članstvu, ostane zunaj.
- 1974
- 9.-10. december
Politični voditelji devetih držav članic na vrhunskem srečanju v Parizu sklenejo, da se bo Evropski svet sestajal trikrat letno. Prižgejo zeleno luč za neposredne volitve v Evropski parlament, in se dogovorijo za ustanovitev Evropskega sklada za regionalni razvoj.
- 1975
- 28. februar
V mestu Lomé je podpisana konvencija (Lomé I) med državami EGS in 46 afriškimi, karibskimi in pacifiškimi (AKP) državami.
22. julij
Evropski parlament dobi s podpisom pogodbe večja pooblastila nad proračunom. Poleg tega je ustanovljeno Evropsko računsko sodišče. Pogodba začne veljati 1. junija 1977.
- 1978
- 6.-7. julij
Na vrhovnem srečanju v Bremnu Francija in (Zvezna republika) Nemčija predlagata ponoven začetek denarnega sodelovanja z ustanovitvijo Evropskega denarnega sistema (EDS), ki nadomesti mehanizem kače. EDS začne delovati 13. marca 1979.
- 1979
- 28. maj
Grčija podpiše pristopno pogodbo k Evropskim skupnostim.
7. in 10. junij
Prve neposredne volitve v 410-članski Evropski parlament. 1. januar.
- 1981
- 1. januar
S tem se članstvo poveča na 10 držav članic.
- 1984
- 28. februar
Sprejetje programa Espirit, ki spodbuja raziskave in razvoj na področju informacijske tehnologije.
14. in 17. junij
Druge neposredne volitve v Evropski parlament.
- 1985
- 7. januar
Jacques Delors postane predsednik Komisije (1985–1995).
12. junij
Španija in Portugalska podpišeta pristopno pogodbo k Evropskim skupnostim.
2.-4. december
Na srečanju Evropskega sveta v Luxembourgu se voditelji 10 držav članic dogovorijo, da bodo spremenili Rimsko pogodbo in z Enotnim evropskim aktom ponovno začeli s procesom evropskega združevanja. To odpre pot oblikovanju enotnega trga do leta 1993.
- 1986
- 1. januar
S pristopom Španije in Portugalske k Evropskim skupnostim se število članic poveča na 12.
17. in 28. februar
Podpis Enotnega evropskega akta v Luxembourgu in Haagu. Veljati začne 1. julija 1987.
- 1987
- 15. junij
Začetek programa Erasmus, katerega namen je mladim Evropejcem omogočati študij v tujini, v drugih evropskih državah.
- 1989
- 15. in 18. junij
Tretje neposredne volitve v Evropski parlament.
9. november
Padec Berlinskega zidu.
9. december
Evropski svet se v Strasbourgu odloči za sklic medvladne konference o napredovanju Gospodarske in denarne unije (GDU) ter politične unije.
- 1990
- 19. junij
Podpis Schengenskega sporazuma, ki odpravi kontrole na mejah med državami članicami Evropskih skupnosti.
3. oktober
Ponovna združitev Nemčije.
14. december
Začetek medvladnih konferenc v Rimu o GDU in politični uniji.
- 1991
- 9.-10. december
Evropski svet v Maastrichtu sprejme Pogodbo o Evropski uniji. Postavljeni so temelji za skupno zunanjo in varnostno politiko, tesnejše sodelovanje v pravosodju in notranjih zadevah in oblikovanje gospodarske in denarne unije, skupaj z enotno valuto. Z medvladnim sodelovanjem na teh področjih se obstoječi sistem Skupnosti preoblikuje v Evropsko unijo (EU). EGS se preimenuje v Evropsko skupnost (ES).
- 1992
- 7. februar
Podpis Pogodbe o Evropski uniji v Maastrichtu. Veljati začne 1. novembra 1993.
- 1993
- 1. januar
Vzpostavljen je enotni trg.
- 1994
- 9. in 12. junij
Četrte neposredne volitve v Evropski parlament.
24.-25. junij
Avstrija, Finska, Norveška in Švedska na zasedanju Evropskega sveta na Krfu podpišejo pogodbo o pristopu k EU.
- 1995
- 1. januar
S pristopom k EU Avstrije, Finske in Švedske se število članic poveča na 15. Norveška po referendumu, v katerem je večina glasovala proti članstvu, ostane zunaj.
23. januar
Delovati začne nova Evropska komisija (1995–1999) z Jacquesom Santerjem na čelu.
27.-28. november
Evro-sredozemska konferenca v Barceloni začne partnerske odnose med EU in državami južne sredozemske obale.
- 1997
- 16.-17. junij
Evropski svet na srečanju v Amsterdamu sprejme pogodbo, ki daje Evropski uniji nova pooblastila in odgovornosti.
2. oktober
Podpis Amsterdamske pogodbe. Veljati začne 1. julija 1987.
- 1998
- 30. marec
Začne se pristopni proces za nove države kandidatke, med katere spadajo Ciper, Malta in 10 držav srednje in vzhodne Evrope.
3. maj
Evropski svet v Bruslju ugotovi, da 11 držav članic EU (Avstrija, Belgija, Finska, Francija, Nemčija, Irska, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Portugalska in Španija) izpolnjuje zahteve za sprejem enotne valute 1. januarja 1999. Grčija se pridruži kasneje.
31. december
Določitev fiksnih in nespremenljivih deviznih tečajev za valute, ki jih bo nadomestil evro.
- 1999
- 1. januar
Začetek tretje stopnje EDU: evro nadomesti valute 11 držav EU. Na denarne trge stopi enotna valuta. Evropska centralna banka (ECB) odslej nosi odgovornost za denarno politiko EU, ki je definirana z evrom.
24.-25. marec
Berlinski vrh sprejme finančno perspektivo 2000-2006 v okviru Agende 2000.
3.-4. junij
Evropski svet v Kölnu pozove Konvencijo k oblikovanju Listine Evropske unije o temeljnih človekovih pravicah. Člani Konvencije so predstavniki predsednikov držav ali vlad držav EU ter predsednik Evropske komisije. Javier Solana je imenovan za visokega predstavnika za skupno zunanjo in varnostno politiko (SZVP).
8. in 13. junij
Pete neposredne volitve v Evropski parlament.
15. september
Delovati začne nova Evropska komisija (1999–2004) z Romanom Prodijem na čelu.
15.-16. oktober
Evropski Svet v Tamperah sklene, da bo EU postalo območje svobode, varnosti in pravice.
10.-11. december
Evropski svet v Helsinkih, ki je v glavnem posvečen širitvi EU, javno izjavi, da je Turčijo kandidatko za članstvo v Uniji, in se odloči za nadaljevanje pogajanj z ostalimi 12 državami kandidatkami.
- 2000
- 23.-24. marec
Lizbonski Evropski svet oblikuje strategijo za pospeševanje zaposlovanja v EU, posodobitev gospodarstva in okrepitev socialne kohezije v na znanju temelječi Evropi.
7.-8. december
Evropski svet v Nici sprejme dogovor o besedilu nove pogodbe, ki spremeni sistem odločanja v EU tako, da bo ta pripravljena za širitev. Predsedniki Evropskega parlamenta, Evropskega sveta in Evropske komisije svečano razglasijo Listino Evropske unije o temeljnih človeških pravicah.
- 2001
- 26. februar
Podpis pogodbe iz Nice. Veljati začne 1. februarja 2003.
14.-15. december
Evropski svet v Laeknu sprejme deklaracijo o prihodnosti Unije. Ta pripravi teren za prihodnjo veliko reformo EU in ustanovitev Konvencije za pripravo Evropske ustave. Valéry Giscard d'Estaing je imenovan za predsednika Konvencije.
- 2002
- 1. januar
Na območju evra se začnejo uporabljati bankovci in kovanci evra.
31. maj
Vseh 15 držav članic istočasno ratificira Kjotski protokol – mednarodni sporazum za zmanjšanje onesnaževanja zraka.
21.-22. junij
Na zasedanju Evropskega sveta v Sevilli je sprejet sporazum o azilni politiki in politiki priseljevanja EU.
13. december
Odločitev na zasedanju Evropskega sveta v Kopenhagnu, da se lahko 10 držav kandidatk (Ciper, Češka, Estonija, Madžarska, Latvija, Litva, Malta, Poljska, Slovaška in Slovenija) 1. maja 2004 pridruži Evropski uniji. Pristop Bolgarije in Romunije je predviden za leto 2007.
Če bo Evropski svet decembra 2004 na podlagi poročila in priporočila Komisije ugotovil, da Turčija ustreza kopenhagenskim merilom, se bodo lahko začela pogajanja s to državo.
- 2003
- 16. april
Ciper, Češka, Estonija, Madžarska, Latvija, Litva, Malta, Poljska, Slovaška in Slovenija v Atenah podpišejo pogodbo o pristopu k EU.
10. julij
Konvencija o prihodnosti Evrope izdela osnutek evropske ustave.
4. oktober
Začetek medvladne konference, ki bo sestavila novo pogodbo o evropski ustavi.
- 2004
- 1. maj
Državam članicam Evropske unije se pridružijo Ciper, Češka, Estonija, Madžarska, Latvija, Litva, Malta, Poljska, Slovaška in Slovenija.
10. in 13. junij
Šeste neposredne volitve v Evropski parlament.
16.-17. december
Odločitev za začetek pristopnih pogovorov s Hrvaško in Turčijo v letu 2005, v kolikor bosta državi izpolnjevali določene pogoje.
- 2005
- 25. april
EU v Luxembourgu podpiše pristopni pogodbi z Bolgarijo in Romunijo.
- 2007
-
Datum, ki ga je kopenhagenski Evropski svet določil za pristop Bolgarije in Romunije.
