7. februarja 1992 so se voditelji tedanjih dvanajstih držav članic EU dogovorili o ambiciozni pogodbi – podlagi za pomembne dosežke, zlasti za uvedbo enotne valute, evra.
Ta mesec obeležujemo petnajst let od podpisa pogodbe v nizozemskem mestu Maastricht. Takrat je bilo posejano seme tega, kar je danes vsakdanja resničnost za 316 milijonov prebivalcev EU:skupna valuta, evro.
Čeprav je bil evro uveden šele leta 2002, je njegov obstoj posledica ekonomske in monetarne unije (EMU) med državami članicami EU, ustanovljene z Maastrichtsko pogodbo. Maastrichtska pogodba, katere uradno ime je Pogodba o Evropski uniji, je postavila temelje za prostejši pretok kapitala, skupne gospodarske politike za države članice in Evropsko centralno banko (ECB), ustanovljeno leta 1998, ki nadzira evro.
Evropski komisar za gospodarske in monetarne zadeve Joaquin Almunia je na kratko predstavil prednosti evra: "Evro je najmočnejši simbol evropskega povezovanja. Varuje nas pred zunanjimi šoki in krepi vlogo Evrope v svetu."
Vendar pa evro in drugi finančni instrumenti niso edini rezultat tega zgodovinskega podpisa. Maastrichtska pogodba je razširila obseg EU, omogočila oblikovanje skupne zunanje in varnostne politike ter policijsko in pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah.
Maastrichtsko pogodbo sta dopolnili Amsterdamska pogodba (1997) in Pogodba iz Nice (2001). Sprejetje ustave za Evropo, ki bi nadomestila obstoječe pogodbe, pa doslej ni bilo mogoče.
Čeprav je ustava še vedno kamen spotike, pa bo mesto Maastricht praznovalo dosedanje uspehe. Obletnico podpisa pogodbe bo obeležilo z vsakoletnim filmskim festivalom, poletnim festivalom kulinarike ter srečanjem približno 2000 podjetnikov in menedžerjev na junijski Evropski konferenci mladih vodij in podjetnikov (Junior Chamber International).
Videoposnetek – podpis pogodbe
