V vsakdanjem tisku se pogosto pojavljajo senzacionalne zgodbe o „norih evrokratih“, ki želijo, na primer, standardizirati velikosti kondomov ali ženskih oblačil ali prepovedati ukrivljene banane.
Pred leti je angleški dnevnik Daily Express objavil naslednjo novico: „Po najnovejši odločitvi EU se bodo Britanke razširile prek vseh meja.“ In kaj stoji za zgodbo? Sporna standardizacija velikosti oblačil
na podlagi centimetrov in ne palcev. Take odločitve EU seveda ni – evropske standarde skupaj določajo nacionalni organi, Bruselj pa pri tem sploh nima nobene besede.
To je samo en primer t.i. evromita – neresničnih ali izkrivljenih informacij o EU, ki se pojavijo v medijih. Nekatere zgodbe temeljijo na dejstvih, ki se nepravilno razlagajo ali pretiravajo, druge pa so enostavno izmišljene – na primer zgodba, objavljena v britanskem tabloidu The Sun o domnevnih načrtih EU, da se zaradi politične korektnosti ime indijskega prigrizka „Bombay mix“ spremeni v „Mumbai mix“. Zgodbo si je izmislil urednik tiskovne agencije z „namenom, da bi bila smešna za rumeni tisk“.
Evromiti se najpogosteje pojavljajo v britanskem rumenem tisku. Drugi taki zgodbi sta zadevali uskladitev velikosti kondomov – kot pri velikosti oblek tudi tu EU ni postavljala standardov – ter prepoved „preveč ukrivljenih“ banan. Zadnja zgodba vsebuje vsaj zrno resnice: „posamezni plodovi ne smejo biti deformirani ali nenormalno ukrivljeni“, če naj se prodajajo v razredu „ekstra“ – vendar EU banan ni nikoli poskušala prepovedati. Treba se je tudi zavedati, da standarde za blago želijo gospodarstvo in potrošniki, ne pa množica „norih evrokratov“ iz Bruslja.
Vendar pa bogate domišljije nimajo samo britanski novinarji. Ko je danski tednik Søndagsavisen poročal o subvencioniranju Viagre
za evrokrate, se je rodil še en evromit. Tednik pa je pozabil omeniti, da zdravstveno zavarovanje krije stroške za Viagro za osebje EU samo za impotenco, ki jo povzročijo resne bolezni, na primer rak. In da se od tisočev uradnikov in uslužbencev EU povračilo za uporabo zdravila odobri le približno desetim.
Čeprav so te zgodbe zabavno branje, pa so lahko nevarne – ker se hitro širijo po internetu in v drugih sredstvih javnega obveščanja, jim javnost verjame in zato meni, da EU po nepotrebnem skuša urejati zadeve, ki se je ne tičejo.
Preverite dejstva!
Kaj pa vi menite o EU?
