Evropski mladinski portal
Informacije in možnosti za mlade v Evropi.

Vključevanje beguncev v delo z mladimi

Attendees at the Conference on the World Refugeee Day. ©EYF
Kako naj mladinska organizacija vključi mlade begunce? Na svetovni dan beguncev, 20. junija 2017, sta Evropski mladinski forum in Skavtsko gibanje organizirala dogodek v zvezi z izmenjavo dobrih praks pri vključevanju mladih beguncev.

Vsako minuto mora 22 ljudi na silo zapustiti dom. Med 65 milijoni beguncev po vsem svetu so večinoma mladi. Abdedllbaset Alheeshan je eden od njih. V Siriji je bil vodja logistične službe, toda leta 2015 je moral pred vojno pobegniti iz države. Ko se je znašel v posebnem sprejemnem centru za begunce v Bruslju, mu ni ostalo drugega kot „čakati križem rok“.  Takrat se je odločil, da se prijavi za prostovoljsko delo v domu za starejše in se hkrati uči še flamščine. Potem je odkril pobudo Tandem, ki omogoča prostovoljsko delo beguncev v nevladnih organizacijah. Po dveh tednih prostovoljskega dela pri Tandemu so mu našli mesto v organizaciji. Zdaj aktivno sodeluje pri uveljavljanju vključitve beguncev v pripravo politik.

 

In res je bila rdeča nit govornikov na dogodku „Čas je za dobrodošlico: delo z mladimi in vključevanje beguncev“ , da bi morali biti prav begunci glavni akterji v politikah vključevanja in da je treba prekiniti z ukrepanjem od zgoraj navzdol. Gabriel Almeida, pomočnik v pravni službi Evropskega sveta za begunce in izgnance, je tudi opozoril, da slabi pogoji v sprejemnih centrih, politika pridržanja in nespoštovanje temeljnih pravic v nekaterih državah EU škodijo prizadevanjem za vključitev beguncev v družbo.

 

Carina Autengruber, podpredsednica Evropskega mladinskega foruma, je dejala, da je „skrajni čas, da politiki in vlade opustijo rasistični in ksenofobni govor in se začnejo zavzemati za vključujočo in trajnostno družbo“. Poudarila je tudi, da se „mladinske organizacije po vsej celini mobilizirajo in sprejemajo ljudi, ki bežijo pred vojno in preganjanjem“.

 

Zgled take organizacije je  Svetovna organizacija skavtskega gibanja, ki jo zastopa Andreas Tzekas. Andreas je pripovedoval o svoji izkušnji, ko se je kot eden izmed 1 500 tabornikov prijavil za prostovoljsko delo z begunci, ki so prispeli na grško obalo: „Vsakega mladega begunca, ki je prečkal mejo, je pričakal mlad Evropejec in ga pozdravil.“ Opisal je projekt Čas za dobrodošlico, v katerem je 53 prostovoljcev delalo v 4 begunskih centrih v Grčiji. Ena od najpomembnejših stvari za tega mladega Grka je, da se „evropski prostovoljci vrnejo domov kot sli miru in pripovedujejo o novih spoznanjih, pridobljenih pri delu z begunci“.

 

Tanya Basarab iz Mladinskega partnerstva Svet Evrope–EU je predstavila ugotovitve njihove raziskave o mladinskem delu in vključevanju beguncev v družbo. Najprej je poudarila, kako izjemno pomembno je, da begunci po vseh stresnih in travmatičnih doživljajih dobijo podporo takoj ob prihodu. Posebno težavo za begunce predstavlja brezdelje, v katerega so prisiljeni med čakanjem na pravno rešitev svojega statusa in ki lahko škoduje njihovemu duševnemu zdravju. Prav med tem „čakanjem“ je ključnega pomena, da jim mladinske organizacije omogočijo dejavno udejstvovanje in izražanje mnenja. Potrdila je, da mladinski delavci zdaj prevzemajo nase humanitarne naloge in da to od njih zahteva nova znanja, predvsem kako obravnavati travmatične izkušnje in medkulturne spretnosti.

 

Michalis Moschovakos, sodelavec za politike na Generalnem direktoratu Evropske komisije za izobraževanje, mladino, šport in kulturo, je poudaril pomen, ki ga ima evropska solidarnostna enota pri izražanju solidarnosti z begunci. Opozoril je, da „nas bodo vse čez 30 let ocenjevali po našem odnosu do begunske krize“. Steve Parry iz  britanskega Rdečega križa je spomnil, da je bilo med 588 000 ljudmi, ki so leta 2016 prišli v Veliko Britanijo, samo 6,5 % prosilcev za azil. „Pogovarjati se je treba o dejstvih in se izogibati enostranskim pogledom tabloidnega poročanja, ki širi negativne stereotipe.“ Prav to je bil po njegovem razlog, da so začeli kampanjo #factsnotfear.

 

Evropska komisija je nedavno objavila „orodje EU za profiliranje znanj in spretnosti državljanov tretjih držav“, ki državljanom držav zunaj EU omogoča, da predstavijo svoj življenjepis na razumljiv način potencialnim delodajalcem. Obstaja v arabščini, perzijščini, paštunščini, jeziku sorani, somalijščini in tigrajščini ter v vseh jezikih držav EU. Zoltan Taubner, vodja urada Sveta Evrope za zvezo z EU, je opozoril na nujnost akcijskega načrta za varstvo beguncev in otrok migrantov v Evropi.

 

Mladinske organizacije, ki se želijo ukvarjati z mladimi begunci, lahko zaprosijo za finančno podporo  programa Erasmus+ in Evropske mladinske fundacije. Informativni dokumenti so objavljeni tudi na spletišču konference Journeys to a New Life .

 

 

 

Objavljeno: sre, 20/12/2017 - 10:50


Tweet Button: 


Info for young people in the western balkans

Potrebuješ pomoč ali nasvet?

možnosti Vprašaj nas!