Trgovci po vsej EU morajo cene jasno označiti in tako potrošnikom omogočiti, da zlahka primerjajo podobne izdelke in se odločijo za najbolj ustreznega – in sicer ne glede na način pakiranja izdelka ali število enot.
Zakon podjetja obvezuje, da morajo pri oglaševanju ali pri prodaji izdelka popolnoma jasno navesti ceno, ki jo bo moral plačati kupec.
Popolna informacija o ceni
Cena, navedena v ponudbi, mora vključevati vse davke in stroške dostave. Kupca je treba takoj seznaniti tudi z vsemi morebitnimi dodatnimi stroški, ki jih ni mogoče izračunati vnaprej.
Praktični primer
Skupna cena mora vključevati vse davke in stroške
Stefaan iz Belgije je na spletišču letalskega prevoznika odkril cenovno izjemno ugoden let v Španijo. Toda ob koncu spletnega nakupa letalske vozovnice je bila cena nenadoma dvakrat višja zaradi raznih doplačil, ki pred tem niso bila nikjer omenjena.
Stefaan se je obrnil na klicni center za stranke, kjer so mu razložili, da je bila prvotna cena okvirna. Toda na belgijskem uradu za varstvo potrošnikov so mu potrdili, da ima letalski prevoznik sicer res pravico zaračunati dodatne stroške za prtljago ali obrok na letu, vendar mora te stroške navesti že na začetku (skupaj z vsemi drugimi dodatnimi plačili, davki itd.). V začetno ceno morajo biti vključeni vsi dodatni stroški, ki niso na izbiro, denimo takse in pristojbine.
Na spletni strani prevoznika so zdaj vsa doplačila k ceni jasno navedena že takoj na začetku nakupa vozovnice.
Kadar podjetje oglašuje kaj za „brezplačno“, je kupec dolžan plačati samo stroške:
- svojega odziva na oglas
- prevzema artikla ali dostave artikla
Cena na enoto omogoča lažjo primerjavo
Potrošniku mora biti omogočena primerjava cen tako med posameznimi proizvajalci kot med različnimi velikostmi embalaže: vedeti moramo na primer, koliko bomo prihranili, če bomo kosmiče kupili v velikem namesto manjšem pakiranju.
Na vseh izdelkih mora zato biti označena ne le prodajna cena, temveč tudi cena na enoto, na primer cena na kilogram ali liter posameznega izdelka. Informacija o ceni mora biti razumljiva, čitljiva in zlahka prepoznavna.
Enako pravilo velja tudi za oglase, kadar je v njih navedena cena.
Praktični primer
Pred nakupom vedno preverite ceno na enoto
Nadine živi v Luksemburgu blizu nemške meje. Ima petmesečno hči. Ker je pri nakupih varčna, je začela primerjati cene plenic v raznih trgovinah tako v Luksemburgu kot v Nemčiji.
V Nemčiji je našla trgovino, v kateri so ponujali zavitke plenic istega proizvajalca za enako ceno kot v Luksemburgu. Toda ko si je natančneje ogledala ceno na enoto, je ugotovila, da zavitek v Nemčiji vsebuje 140 plenic, medtem ko so v Luksemburgu ponujali zavitek s samo 90 plenicami. V Luksemburgu so bile torej plenice občutne dražje. Poslej jih kupuje samo v nemški trgovini.
Izjeme
Za nekatero blago pravila glede označevanja cen na enoto ne veljajo, bodisi ker bi navedba cene na enoto povzročila zmedo bodisi zaradi narave oziroma namena blaga, denimo za:
- izdelke, ki so naprodaj v prodajnih avtomatih
- izdelke, ki so naprodaj na dražbah
- umetnine in starine
Zavajajoče navedbe o znižanju cen
Navedbe o znižanju cen, kot je „namesto 50 samo 25 evrov“, so lahko zavajajoče, če
je bila začetna prodajna cena (t. i. „referenčna cena“) napihnjena. V državah EU morajo
trgovci pri ponudbi popusta navesti najnižjo ceno, ki se uporablja za izdelek, vsaj
30 dni pred objavo znižanja cene.
Na podlagi teh informacij lahko kot potrošnik ocenite, ali gre res za popust ali ne.
Praktični primer
Naj vas popusti ne zavedejo
Basia iz Poljske je na poti domov z dela med vožnjo na vlaku brskala po spletni trgovini. Našla je drage kavbojke znanega proizvajalca, ki so ji všeč. Dodala jih je v svoj nakupovalni voziček, vendar se je odločila, da počaka do razprodaje. Čez dva tedna je ponovno obiskala spletno trgovino, da bi opravila nakup, vendar je bila neprijetno presenečena. Prvotna cena, navedena skupaj z zelo privlačno „akcijsko“ ceno, je bila višja od cene, ki jo je videla pred dvema tednoma. Basia je bila razočarana in ni kupila kavbojk.
V skladu s pravili EU morate imeti možnost oceniti, ali znižana cena dejansko pomeni dober posel, saj morajo prodajalci navesti najnižjo ceno, ki so jo zaračunali za znižano blago v zadnjih 30 dneh.
Cenovna diskriminacija ni dovoljena
Državljanom EU samo na podlagi državljanstva ali države prebivališča pri nakupu izdelkov in storitev ne smejo zaračunati višje cene. Nekatere razlike v cenah so upravičene, če temeljijo na objektivnih merilih in ne na državljanstvu. Zaradi različnih poštnih stroškov so lahko cene dostave po državah različne. Vendar lahko trgovec na različnih prodajnih mestih, denimo v trgovinah ali na spletnih straneh, še vedno določi različne prodajne cene, ali objavi posamezne ponudbe le v določenem delu ozemlja države članice V skladu s predpisi EU morajo biti ponudbe dostopne tudi potrošnikom iz drugih držav EU.
V naslednjih treh posebnih okoliščinah pa ni upravičenih razlogov za različno obravnavo strank iz različnih držav članic EU glede dostopnosti blaga in storitev:
- prodaja blaga brez fizične dostave – denimo kadar kupite blago na spletu in ga nameravate sami prevzeti v trgovini
- prodaja elektronsko opravljenih storitev (razen avtorsko zaščitenih vsebin), kot so storitve v oblaku ali spletno gostovanje
- prodaja storitev na določenem kraju, denimo rezervacija hotelske sobe, najem avtomobila, nakup vstopnic za zabaviščni park
Kadar ima trgovec v različnih državah več različic istega spletišča, denimo spletna trgovina, namenjena prodaji v različnih državah v EU, mora imeti kupec možnost izbire različice spletišča. Kadar obstaja več različic spletišča, vas lahko preusmerijo na različico določene države, samo če to dovolite. Prav tako morate imeti možnost, da svojo izbiro kadar koli spremenite.
Prilagojeno oblikovanje cen
Trgovci lahko z algoritmi spremljajo vaše navade pri spletnem brskanju in ustrezno oblikujejo cene. S tem poskušajo izdelku določiti ceno, ko ste jo pripravljeni plačati zanj. Ta praksa ni nezakonita, vendar imate kot potrošnik pravico do popolne preglednosti nad cenami.
V skladu s pravili EU vas morajo trgovci obvestiti, ali je cena prilagojena na podlagi avtomatizirane odločitve in profiliranja vašega potrošniškega vedenja.
Praktični primer
Pravico imate vedeti
Ana iz Romunije redno brska po svojih najljubših spletnih trgovinah in preverja cene različnih izdelkov, ne glede na to, ali jih bo kupila ali ne. Poleg nihanja cen ugotavlja tudi, da se cene spreminjajo glede na napravo, ki jo uporablja. Še bolj nenavadno je, da njeni prijatelji na isti strani in v istem obdobju vidijo različne cene izdelkov.
V skladu s pravili EU imate pred nakupom pravico vedeti, ali in kdaj trgovec uporablja algoritem za spremembo cene izdelka, za katerega se zanimate.