Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija - Izjava

Kodeks ravnanja glede dezinformacij: Komisija pozdravlja prizadevanja spletnih platform pred evropskimi volitvami

Bruselj, 17. maja 2019

Evropska komisija je danes objavila poročila in analizo v zvezi z napredkom, ki so ga aprila 2019 dosegli Facebook, Google in Twitter pri boju proti dezinformacijam. Te tri spletne platforme, ki so podpisnice kodeksa ravnanja glede dezinformacij, so se zavezale, da bodo pred volitvami v Evropski parlament maja 2019 vsak mesec poročale o sprejetih ukrepih.

Podpredsednik Evropske komisije, pristojen za enotni digitalni trg, Andrus Ansip, evropska komisarka za pravosodje, potrošnike in enakost spolov Věra Jourová, evropski komisar za varnostno unijo Julian King ter evropska komisarka za digitalno gospodarstvo in družbo Marija Gabriel so podali skupno izjavo:

Pozdravljamo stalni napredek Facebooka, Googla in Twitterja pri izpolnjevanju njihovih zavez za več preglednosti in zaščito integritete prihodnjih volitev.

Pozdravljamo odločne ukrepe, ki so jih vse tri platforme sprejele zoper manipulativno ravnanje v okviru svojih storitev, vključno zoper usklajene dezinformacijske kampanje. Predložile so tudi podatke o ukrepih za izboljšanje nadzora nad prikazovanjem oglasov. Vendar morajo storiti več za okrepitev integritete svojih storitev, kar vključuje tudi oglaševalske storitve. Poleg tega predloženi podatki niso dovolj podrobni za neodvisno in natančno oceno, kako so politike zadevnih platform dejansko prispevale k zmanjšanju širjenja dezinformacij v EU.

Vse tri podpisnice so zdaj vzpostavile javno dostopne knjižnice s političnimi oglasi in omogočile iskanje prek vmesnikov za aplikacijsko programiranje (API), kar prinaša vidno izboljšanje. Vendar obžalujemo, da Google in Twitter nista uspela razviti in izvesti politik za identifikacijo in javno razkritje tematskega oglaševanja, ki lahko v času volitev polarizira mnenja v javni razpravi in je zato izpostavljeno dezinformacijam.

Poleg prizadevanj pred evropskimi volitvami bi morale vse podpisnice okrepiti tudi svoja prizadevanja za širše sodelovanje s preverjevalci dejstev v vseh državah članicah ter za opolnomočenje uporabnikov in raziskovalne skupnosti. Spletne platforme morajo predvsem v praksi uresničiti svoj širši sklop zavez v okviru kodeksa ravnanja. Sodelovati morajo zlasti s tradicionalnimi mediji, da bi skupaj razvili kazalnike preglednosti in zanesljivosti za vire informacij ter tako uporabnikom zagotovili pošteno izbiro ustreznih in preverjenih informacij.

Platforme prav tako pozivamo, naj tesneje sodelujejo z raziskovalno skupnostjo, da bi opredelile ustrezne nabore podatkov in do njih dostopale. Z njihovo pomočjo bi bila odkrivanje in analiza dezinformacijskih kampanj lažja; omogočeno bi bilo skrbno spremljanje izvajanja in učinka kodeksa ter neodvisen nadzor delovanja algoritmov, kar bi koristilo vsem državljanom.

Po izjavah Microsofta, da tudi on namerava sprejeti pravila kodeksa, spodbujamo še obsežnejšo uporabo kodeksa med spletnimi platformami ter oglaševalci in operaterji oglaševalskega omrežja, da se bo tako v celoti razvil njegov potencial.“

Glavne ugotovitve poročil:

  • Google je poročal o dodatnih ukrepih, razdeljenih po državah članicah, ki jih je sprejel za izboljšanje nadzora nad prikazovanjem oglasov v EU. Opozoril je na dostopnost poročila EU o preglednosti političnega oglaševanja in svoje knjižnice s političnimi oglasi, ki omogoča iskanje, vključno z možnostjo uporabe vmesnika za aplikacijsko programiranje BigQuery prek platforme Google Cloud, ki omogoča prilagojene poizvedbe. Google je poročal o svojih nenehnih prizadevanjih za preglednost tematskega oglaševanja, vendar je napovedal, da rešitev še ne bo pripravljena pred evropskimi volitvami. Spet so bili predloženi globalni podatki o odstranitvi velikega števila kanalov na YouTubu zaradi kršitve njegovih politik v zvezi z neželeno elektronsko pošto, zavajajočimi praksami in prevarami ter goljufijami po podobnosti.
  • Facebook je poročal o ukrepih, sprejetih v EU zoper oglase, ki so kršili njegove politike z nizkokakovostno, motečo, zavajajočo ali lažno vsebino ali pa so se skušali izogniti njegovim sistemom. Sredi aprila je začel izvrševati svojo politiko o političnem in tematskem oglaševanju ter s Facebooka in Instagrama odstranil oglase, ki so kršili pravila. Aprilsko poročilo je vsebovalo tudi informacije o odprtju operativnega centra za volitve v Dublinu, v katerem bodo specialisti pokrivali vse države članice in jezike EU. Facebook je poročal o odstranitvi usklajenega omrežja neavtentičnega vedenja, ki je izviralo iz Rusije in se osredotočalo na Ukrajino. V poročilu ni bilo navedeno, ali je to omrežje vplivalo tudi na uporabnike v EU. Poleg tega je Facebook poročal o novem dostopu raziskovalcev do njegovega vmesnika za aplikacijsko programiranje CrowdTangle in njegovega nabora podatkov URL.
  • Twitter je poročal o oglasih, ki so bili zavrnjeni zaradi neusklajenosti z njegovimi politikami s področja nesprejemljivih poslovnih praks in kakovosti oglasov. Predložil je informacije o oglasih, ki niso bili odobreni zaradi nedokončanega postopka obveznega certificiranja za oglaševalce političnih kampanj. Twitter je poročal o novi politiki volilne integritete, ki prepoveduje posebne kategorije manipulativnega ravnanja in vsebine, kot so zavajajoče informacije o tem, kako sodelovati na volitvah, in zastraševanje volivcev. Twitter je predložil podatke o ukrepih zoper neželeno elektronsko pošto in lažne račune, vendar ni omogočil nadaljnjega vpogleda v te ukrepe, tj. kako so povezani z dejavnostmi v EU.

Nadaljnji koraki

Današnja poročila zajemajo ukrepe, ki so jih spletne družbe sprejele aprila 2019. Na njihovi podlagi bo Komisija lahko preverila, ali se pred letošnjimi majskimi volitvami v Evropski parlament uporabljajo učinkovite politike za zagotovitev integritete volilnega procesa.

Mesečno poročanje, ki je bilo dogovorjeno v okviru kodeksa ravnanja, bo trajalo do evropskih volitev. Zadnji sklop poročil platform bo objavljen junija. Kot je bilo dogovorjeno marca, bodo voditelji EU na junijskem zasedanju Evropskega sveta ponovno obravnavali vprašanje dezinformacij. Pri teh razpravah se bo upoštevala ocena Komisije.

Komisija bo do konca leta 2019 izvedla celovito oceno začetnega 12-mesečnega obdobja izvajanja kodeksa. Če se bo izkazalo, da rezultati niso zadovoljivi, lahko Komisija predlaga nadaljnje ukrepe, med drugim regulativne.

Ozadje

Kodeks ravnanja je preveden v vse uradne jezike EU. To bo olajšalo njegovo izvajanje na nacionalni ravni, ga približalo državljanom in nadalje razširilo njegovo uporabo.

Mesečni cikel poročanja temelji na kodeksu ravnanja in je del akcijskega načrta proti dezinformacijam, ki ga je Evropska unija sprejela lani decembra, da bi povečala zmogljivost ter okrepila sodelovanje med državami članicami in institucijami EU. S tem se želi proaktivno postaviti po robu grožnjam, ki jih pomenijo dezinformacije.

Podpisnice, ki so poročale, so se oktobra 2018 prostovoljno zavezale, da bodo izpolnjevale kodeks ravnanja. Namen kodeksa je doseči cilje iz sporočila Komisije, ki je bilo predstavljeno aprila 2018. Kodeks določa široko paleto zavez:

  • ustaviti prihodke iz oglaševanja računom in spletiščem, ki napačno prikazujejo informacije, ter oglaševalcem ponuditi ustrezna varnostna orodja in informacije o spletiščih, ki so vir dezinformacij;
  • omogočiti javno razkritje političnega oglaševanja in si prizadevati za razkritje tematskega oglaševanja;
  • predstaviti jasno in javno dostopno politiko o identiteti in spletnih botih ter zapreti lažne račune;
  • zagotavljati informacije in orodja, ki bodo ljudem omogočili sprejemanje informiranih odločitev, ter pri temah javnega interesa olajšati dostop do različnih stališč, pri čemer morajo imeti prednost zanesljivi viri;
  • raziskovalcem zagotoviti dostop do podatkov, skladen s pravili o zasebnosti, da bi sledili širjenju in vplivu dezinformacij ter ju bolje razumeli.

Komisija pred letošnjimi majskimi evropskimi volitvami spremlja napredek platform pri izpolnjevanju obveznosti, ki so najpomembnejše in najnujnejše pred volilno kampanjo: nadzor nad prikazovanjem oglasov, politično in tematsko oglaševanje in integriteta storitev. Takšno spremljanje se izvaja v sodelovanju s Skupino evropskih regulatorjev za avdiovizualne medijske storitve (ERGA).

Kodeks ravnanja je povezan s priporočilom iz volilnega svežnja, ki ga je predsednik Juncker napovedal v govoru o stanju v Uniji leta 2018. Njegov cilj je zagotoviti svobodne, poštene in varne volitve v Evropski parlament. Ukrepi vključujejo večjo preglednost spletnih političnih oglasov in možnost nalaganja sankcij za nezakonito uporabo osebnih podatkov z namenom namernega vplivanja na izide evropskih volitev. Države članice so dobile priporočilo, naj vzpostavijo nacionalno mrežo za volilno sodelovanje med organi, pristojnimi za volitve, kibernetsko varnost, varstvo podatkov, ter organi kazenskega pregona in imenujejo kontaktno točko za sodelovanje v mreži za volilno sodelovanje na evropski ravni. Prvo srečanje na evropski ravni je potekalo 21. januarja 2019, drugo 27. februarja in tretje 4. aprila.

Kodeks ravnanja dopolnjuje tudi številne ukrepe za podporo medijski pismenosti ter vzpostavitev mreže neodvisnih preverjevalcev dejstev in raziskovalcev. Komisija zlasti financira projekt Socialnega observatorija za analizo dezinformacij in družbenih medijev (SOMA), ki omogoča platformo za sodelovanje neodvisnih evropskih preverjevalcev dejstev. Končni cilj vseh teh ukrepov je spodbuditi neodvisne organizacije civilne družbe in uporabnike k poročanju o grožnjah, povezanih z dezinformacijami, in k sodelovanju s platformami, da bi se vzorci in trendi dezinformacij lažje odkrili in analizirali.

Več informacij

Aprilska poročila o izvajanju kodeksa ravnanja

Marčevska poročila

Februarska poročila

Januarska poročila

Vprašanja in odgovori

Sporočilo za medije: Evropa, ki varuje: EU odločneje proti dezinformacijam

Informativno gradivo: Akcijski načrt proti dezinformacijam

Sporočilo z naslovom Boj proti dezinformacijam na spletu: evropski pristop

Spletišče EU vs disinfo

STATEMENT/19/2570

Kontakti za stike z mediji:

Za vprašanja širše javnosti: Europe Direct po telefonu 00 800 67 89 10 11 ali e-pošti


Side Bar