Chemin de navigation

Left navigation

Additional tools

SVET
EVROPSKE UNIJE

SL

7847/12

(OR. en)

PRESSE 116

PR CO 17

SPOROČILO ZA JAVNOST

3156. seja Sveta

Promet, telekomunikacije in energija

TRANSPORT

Bruselj, 22 marec 2012

Predsednik Henrik Dam Kristensen
danski minister za promet

Glavni rezultati Sveta

Svet se je dogovoril o splošnem pristopu glede novih smernic, ki opredeljujejo dolgoročno strategijo za razvoj vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T). Smernice določajo zahteve za upravljanje infrastrukture TEN-T in prednostne naloge za razvoj tega omrežja ter predvidevajo izvedbena orodja.

Svet se je dogovoril tudi o splošnem pristopu glede osnutka uredbe o pregledu direktive iz leta 1996 o storitvah zemeljske oskrbe na letališčih. Cilj je povečati konkurenčnost med ponudniki storitev s povečanjem njihovega števila na velikih letališčih in zagotoviti visokokakovostne storitve z vzpostavitvijo skupnih minimalnih standardov, ki jih morajo upoštevati izvajalci storitev zemeljske oskrbe.

VSEBINA1

UDELEŽENCI

TOČKE RAZPRAVE

INTERMODALNA VPRAŠANJA

Smernice za razvoj vseevropskega prometnega omrežja

LETALSTVO

Pregled pravil o storitvah zemeljske oskrbe

Razno

Nesreča ladje Costa Concordia in pregled varnosti ladijskih potnikov

Trgovanje z emisijami v letalskem sektorju

DRUGE ODOBRENE TOČKE

RIBIŠTVO

  • Finančni ukrepi na področju razvoja podeželja za države članice, ki imajo gospodarske težave

NOTRANJI TRG

  • Uveljavljanje pravic intelektualne lastnine – Urad za usklajevanje na notranjem trgu

  • Računovodski standardi – tehnična posodobitev

ŽIVILSKA ZAKONODAJA

  • Zdravstvene trditve in aditivi za živila

OKOLJE

  • Obstojna organska onesnaževala

UDELEŽENCI

Belgija:

Melchior WATHELET državni sekretar za okolje, energijo in mobilnost pri ministru za notranje zadeve, in državni sekretar za institucionalne reforme pri ministrskem predsedniku

Bolgarija:

Kamen KIČEV namestnik ministra za promet, informacijsko tehnologijo in komunikacije

Češka:

Pavel DOBEŠ minister za promet

Danska:

Henrik Dam KRISTENSEN minister za promet

Jacob HEINSEN stalni sekretar

Nemčija:

Peter RAMSAUER zvezni minister za promet, gradnjo in razvoj mest

Estonija:

Juhan PARTS minister za gospodarske zadeve in komunikacije

Irska:

Leo VARADKAR minister za promet, turizem in šport

Grčija:

Aristeidis BOURDARAS generalni sekretar za infrastrukturo, promet in omrežja

Španija:

Ana María PASTOR JULIÁN ministrica za javna dela

Francija:

Philippe LEGLISE-COSTA namestnik stalnega predstavnika

Italija:

Mario CIACCIA namestnik ministra za infrastrukturo in promet

Ciper:

Efthemios FLOURENTZOU minister za komunikacije in javna dela

Latvija:

Aivis RONIS minister za promet

Litva:

Arūnas ŠTARAS namestnik ministra za promet in komunikacije

Luksemburg:

Claude WISELER minister za trajnostni razvoj in infrastrukturo

Madžarska:

Pál VÖLNER državni sekretar na ministrstvu za nacionalni razvoj

Malta:

Austin GATT minister za infrastrukturo, promet in komunikacije

Nizozemska:

Melanie SCHULTZ van HAEGEN-MAAS GEESTERANUS ministrica za infrastrukturo in okolje

Avstrija:

Doris BURES zvezna ministrica za promet, inovacije in tehnologijo

Poljska:

Maciej JANKOWSKI namestnik državnega sekretarja na ministrstvu za infrastrukturo

Portugalska:

Álvaro SANTOS PEREIRA minister za gospodarske zadeve in zaposlovanje

Romunija:

Alexandru NAZARE državni sekretar na Ministrstvu za promet in infrastrukturo

Slovenija:

Igor ŠALAMUN državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo in prostorsko načrtovanje

Slovaška:

Peter JAVORCÍK namestnik stalnega predstavnika

Finska:

Maria RISLAKKI namestnik stalnega predstavnika

Švedska:

Carl von der ESCH državni sekretar pri ministru za infrastrukturo

Združeno kraljestvo:

Theresa VILLIERS ministrica za promet

Komisija:

Siim KALLAS podpredsednik

Vlado države pristopnice je zastopal:

Hrvaška:

Zdenko ANTEŠIĆ namestnik ministra za pomorske zadeve, promet in infrastrukturo

TOČKE RAZPRAVE

INTERMODALNA VPRAŠANJA

Smernice za razvoj vseevropskega prometnega omrežja

Svet se je dogovoril o splošnem pristopu glede novih smernic, ki opredeljujejo dolgoročno strategijo za razvoj celotnega vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T), ki ga sestavlja infrastruktura za železnico, pomorski in zračni promet, ceste in celinske plovne poti. Splošni pristop (8047/12) bo podlaga za razprave med Svetom in Evropskim parlamentom, katerega odobritev je potrebna tudi za sprejetje smernic in ki še ni oblikoval stališča v prvi obravnavi.

Na podlagi razprave o nerešenih vprašanjih je večina delegacij v duhu kompromisa sprejela osnutek splošnega pristopa iz predloga predsedstva (7537/12), a z naslednjimi spremembami:

Dodana bo uvodna izjava, v kateri bo poudarjeno, da mora Komisija pri pregledu izvajanja osrednjega omrežja leta 2023 upoštevati nacionalne načrte za izvajanje in prihodnjo širitev.

Opredelitev "projektov skupnega interesa" je bila rahlo spremenjena in zdaj zajema vse projekte, ki izpolnjujejo zahteve za celovito ali osrednje omrežje.

Zemljevidi, ki prikazujejo, kje se nahajajo celovita ali osredna omrežja in so priloženi osnutku uredbe, so bili spremenjeni pri Italiji, Poljski in Romuniji. Seznam sprememb je v posebnem sporočilu za medije; te spremembe pa so vključene v zemljevide v dodatkih k dok. 8047/12.

Vendar pa bi nekatere države, ki sicer niso nasprotovale besedilu, želele, da se na te zemljevide vnese še več podrobnosti njihovih infrastruktur, oziroma imajo še vedno pomisleke, zlasti glede finančnih vprašanj. Ena od delegacij je poudarila, da zahteve za dodatne vključitve na zemljevide niso bile dovolj upoštevane. Ta delegacija in še nekatere druge so izrazile upanje, da bodo ti pomisleki obravnavani v okviru prihodnjih pogajanj z Evropskim parlamentom glede predloga smernic.

Splošni pristop, ki ga je sprejel Svet, spreminja začetni predlog Komisije (15629/11) tako, da upošteva pomisleke držav članic, zlasti kar zadeva proračunske posledice predloga in ohranitev pravice držav članic, da sprejemajo odločitve glede projektov, ki bodo izvedeni na njihovem ozemlju.

Besedilo, ki je bilo dogovorjeno, državam članicam omogoča, da ne izvajajo nekaterih projektov, če zanje ni na voljo potrebnih finančnih virov ali če niso dovolj zreli za izvedbo. Poleg tega spremenjena klavzula o pregledu določa, da bo Komisija pri oceni napredka pri izvajanju smernic do konca leta 2023 upoštevala gospodarske in proračunske razmere v EU in v posameznih državah članicah.

Medtem ko so države članice sprejele predlagano novo dvostopenjsko strukturo, ki ločuje med osrednjim omrežjem, ki ga je treba vzpostaviti kot prednostno nalogo, in celovitim omrežjem, ki bo dokončno vzpostavljeno pozneje, je bil pregledan koncept koridor osrednjega omrežja, ki naj bi olajšal izvajanje osrednjega omrežja, da bi se zmanjšalo upravno breme in zagotovile pravice nacionalne suverenosti. Za upravljanje posameznih koridorjev bodo skrbeli evropski koordinatorji, ki bodo odgovorni za pomoč državam članicam in pripravo enotnega delovnega načrta namesto bolj zapletenih določb v zvezi z načrtovanjem in upravljanjem, ki jih predlaga Komisija. Poleg tega je bil pojem koridorji opredeljen ohlapno in ne zajema točnega števila držav članic in vrst prevoza, vključenih v koridor, zato so bolj poudarjene interoperabilnost in čezmejne povezave.

Svet je uvedel več izvzetij v zvezi z zahtevami infrastrukture osrednjega omrežja. Izvzeta bodo izolirana železniška omrežja. Izvzeta je lahko tudi cestna infrastruktura in – kar zadeva specifične tehnične podrobnosti – v ustrezno utemeljenih primerih tudi železniška, vključno s primeri, kadar se vlaganje v infrasktrukturo ne more utemeljiti z vidika gospodarske stroškovne učinkovitosti. Izjeme se uporabljajo tudi, kadar fizične omejitve preprečujejo železniški in cestni dostop do letališč in pristanišč.

Nova uredba naj bi nadomestila sedanje smernice, ki so bile sprejete leta 1996, spremenjene leta 2004 in posodobljene leta 2010 z namenom vključitve desetih novih držav članic, ki so se leta 2004 pridružile EU. Namen sedanje revizije je odpraviti glavne ugotovljene probleme, med drugim manjkajoče povezave, zlasti na čezmejnih odsekih, razlike v infrastrukturi med državami članicami in znotraj njih, nezadostne multimodalne povezave, emisije toplogrednih plinov zaradi prometa in neustrezna interoperabilnost.

Smernice določajo zahteve za upravljanje infrastrukture vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T) in prednostne naloge za razvoj tega omrežja ter predvidevajo izvedbena orodja. Določajo okvir za opredelitev projektov skupnega interesa, ki bi prispevali k razvoju omrežja; ti projekti se lahko nanašajo na vzpostavitev, sanacijo ali posodobitev infrastrukture za vse vrste prevoza ter ukrepe za spodbujanje uporabe infrastrukture, ki je gospodarna z viri.

Vseevropsko prometno omrežje (TEN-T) vključuje vse države članice in regije ter zagotavlja podlago za uravnotežen razvoj vseh vrst prevoza. To bo pripomoglo k zagotovitvi nemotenega delovanja notranjega trga in okrepilo gospodarsko in socialno kohezijo Unije.

Zemljevidi, ki prikazujejo, kje se nahajajo celovita in osrednja omrežja, bodo vključeni v priloge k uredbi o smernicah, seznam projektov osrednjih omrežij pa bo priložen Uredbi o vzpostavitvi instrumenta za povezovanje Evrope (predlog Komisije: 16176/11), prihodnjega instrumenta financiranja vseevropskih energetskih, telekomunikacijskih in prometnih omrežij, o katerem še vedno razpravljajo strokovnjaki za proračun ob pomoči strokovnjakov iz zadevnih sektorjev.

LETALSTVO

Pregled pravil o storitvah zemeljske oskrbe

Svet se je dogovoril o splošnem pristopu glede osnutka uredbe o pregledu direktive iz leta 1996 o storitvah zemeljske oskrbe na letališčih, kot so servisiranje letal oziroma sprejem in odprema potnikov, prtljage ali tovora (8050/12). Glavni cilj je povečati konkurenčnost med ponudniki storitev s povečanjem njihovega števila na velikih letališčih in zagotoviti visokokakovostne storitve z vzpostavitvijo skupnih minimalnih standardov, ki jih morajo upoštevati izvajalci storitev zemeljske oskrbe. Potreba po pregledu pravil se je pojavila zlasti zaradi naraščajočega zračnega prometa in ovirane zmogljivosti, kar je privedlo do tega, da 70 % zamud nastane zaradi obračanja zrakoplovov.

Medtem ko je večina delegacij sprejela kompromisno besedilo predsedstva, so se tri delegacije odločile, da se vzdržijo iz razlogov, navedenih v nadaljevanju. V zvezi s pragom, nad katerim morajo imeti letališča najmanj tri ponudnike storitev zemeljske oskrbe, je ena od držav članic menila, da je število pet milijonov potnikov letno prenizko. Neka druga delegacija je nasprotovala vmešavanju javnih organov v odnose med udeleženci na trgu, kar zadeva regulacijo cen v primeru začasnega monopola za storitve zemeljske oskrbe; zaskrbljenost je izrazila tudi nad možnostjo pritožbe nacionalnemu organu pri reševanju sporov med uporabniki in upravnim organom letališča v zvezi z odločitvami tega organa o centralizirani infrastrukturi letališča in pristojbinah, zaračunanih za uporabo infrastrukture. Ena od delegacij pa je menila, da je regulativni okvir za nadaljnjo liberalizacijo v tem besedilu nezadosten, zlasti kar zadeva odobravanje ponudnikov storitev zemeljske oskrbe in pravice zaposlenih pri teh ponudnikih v primeru premeščanja uslužbencev iz enega podjetja v drugo.

Osnutek dogovorjene uredbe vključuje naslednje ključne elemente:

Odprtje trga storitev zemeljske oskrbe se bo nadaljevalo: v prvi vrsti bodo imeli letalski prevozniki pravico do svobodne samooskrbe teh storitev, po sedanjih pravilih pa lahko države članice uporabljajo omejitve za štiri kategorije storitev; drugič, na velikih letališčih bo minimalno število ponudnikov storitev zemeljske oskrbe, ki niso letalski prevozniki, povečano z dva na tri. Vendar pa so možne izjeme, kadar to zahtevajo omejitve razpoložljivega prostora ali zmogljivosti.

Na velikih letališčih bodo minimalne standarde za zagotavljanje storitev zemeljske oskrbe določali države članice, upravljavec letališča ali organ, ki nadzoruje letališče. Po prvotnem predlogu Komisije naj bi te standarde določala Komisija. Standardi bodo zajemali operativno uspešnost, usposabljanje, informiranje in pomoč potnikom, varnostne in varovalne ukrepe ter ukrepe ob nepredvidljivih dogodkih in okoljska vprašanja ter – na zelo velikih letališčih – sodelovalno odločanje. Od ponudnikov storitev se lahko zahteva tudi, da vzpostavijo ustrezen sistem upravljanja letalske varnosti. Poleg tega bodo države članice, upravljavec letališča ali organ, ki nadzoruje letališče, po potrebi določali minimalne zahteve za usposabljanje zaposlenih v zemeljski oskrbi na katerem koli letališču.

Kar zadeva uporabo letališke infrastrukture in zlasti centralizirano infrastrukturo (tj. infrastrukturo, ki je ni mogoče deliti ali podvojiti) s strani ponudnikov storitev zemeljske oskrbe, je vzpostavljen nov pravni okvir, ki bi zagotovil, da se odločitve o centraliziranju infrastruktur in zaračunavanju pristojbin za uporabo infrastruktur sprejemajo objektivno, nediskriminatorno in pregledno.

V duhu zagotavljanja poštene konkurence je v novem besedilu ohranjena določba sedanje direktive, da morajo letališča, ki letalskim prevoznikom sama zagotavljajo storitve zemeljske oskrbe in istočasno upravljajo infrastrukturo, za svoje dejavnosti zemeljske oskrbe voditi račune posebej. Vendar pa Svet ni sprejel obveznosti pravnega ločevanja, ki ga je predlagala Komisija.

Postopek javnega naročanja bo izboljšan (na primer s podaljšanjem največjega možnega obdobja izvajanja pogodb na deset let namesto sedmih, kot določa sedanja direktiva), pravila o sklepanju pogodb s podizvajalci pa bodo natančneje opredeljena.

Upravni organ letališča bo odgovoren za ustrezno usklajevanje dejavnosti zemeljske oskrbe. To naj bi pripomoglo k večji prožnosti letališč v izrednih razmerah.

Svet ni sprejel predloga Komisije o uvedbi obveznega sistema za izdajo dovoljenj za ponudnike storitev, vključno z usklajenimi zahtevami in medsebojnim priznavanjem nacionalnih dovoljenj. Ponovno je uvedel prostovoljni načrt, podoben sedanjemu sistemu, v okviru katerega lahko države članice zaprosijo, da ponudnike storitev odobri neodvisni organ; če se za to odločijo, morajo izpolnjevati pogoje za odobravanje iz te uredbe.

Predlog, ki ga je Komisija predstavila decembra 2011 (18008/11), je del t. i. letalskega svežnja, ki vključuje tudi zakonodajne predloge o zmanjšanju hrupa in dodeljevanju slotov.

Predloga Komisije še ni preučil Evropski parlament, katerega odobritev je prav tako potrebna za sprejetje uredbe.

Razno

Nesreča ladje Costa Concordia in pregled varnosti ladijskih potnikov

Svet se je seznanil s poročilom italijanske delegacije o poteku preiskave nesreče ladje Costa Concordia, ki se je zgodila 13. januarja pred obalo italijanskega otoka Giglio. Komisija je ministre v zvezi s tem obvestila o načrtih za temeljit pregled varnosti ladijskih potnikov (7710/12). Komisija namerava pregledati obstoječo zakonodajo EU; konkretno bo do konca tega leta predlagala nove predpise in varnostne standarde za potniške ladje. Med drugimi načrtovanimi ukrepi so doslednejše izvajanje trenutnih predpisov, priprava mednarodnih standardov v okviru Mednarodne pomorske organizacije (IMO) in spodbujanje prostovoljnih ukrepov s strani sektorja pomorskega prometa.

Nekatere delegacije so poudarile, da bi bilo treba pred odločanjem o novih ukrepih počakati na izide trenutne preiskave vzrokov nesreče.

Trgovanje z emisijami v letalskem sektorju

Komisija je ministre seznanila z izidi nedavne seje Sveta Mednarodne organizacije za civilno letalstvo (ICAO), na kateri so se odločili za temeljitejšo obravnavo štirih možnosti globalnih tržnih ukrepov za zmanjševanje emisij iz letalstva. Komisija je Svet seznanila tudi z razvojem dogodkov v zvezi z morebitnimi povračilnimi ukrepi držav, ki niso članice EU, zaradi uporabe sistema EU za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov v letalstvu.

Nekaj držav članic je v razpravi izrazilo zaskrbljenost nad povračilnimi ukrepi, ki bi lahko prizadeli podjetja ali letalske prevoznike v EU. Poudarjeno je bilo, da mora EU glede tega vprašanja ohraniti enotnost in si še naprej prizadevati za dosego globalnega dogovora v okviru ICAO.

DRUGE ODOBRENE TOČKE

RIBIŠTVO

Finančni ukrepi na področju razvoja podeželja za države članice, ki imajo gospodarske težave

Svet je po doseženem soglasju v prvi obravnavi z Evropskim parlamentom sprejel spremembo Uredbe 1198/2006 o Evropskem skladu za ribištvo (ESR) v zvezi z nekaterimi določbami, povezanimi s finančnim poslovodenjem za nekatere države članice, ki so jih prizadele ali jim grozijo resne težave v zvezi s finančno stabilnostjo (1/12).

Uredba bo Komisiji omogočila odobritev višje stopnje prispevka EU prek ESR za države članice, ki se srečujejo z resnimi težavami v zvezi s finančno stabilnostjo, dokler sodelujejo v mehanizmih finančne podpore. S temi ukrepi naj bi olajšali izvajanje kohezijskih programov (na primer tistih, ki se financirajo iz ESR), kar je izrednega pomena za prilivanje sredstev v gospodarstvo.

Svetovna finančna in gospodarska kriza v določenih državah članicah povzroča resne težave oziroma obstaja grožnja, da bo do njih prišlo, zlasti kar zadeva njihovo gospodarsko rast in finančno stabilnost ter stopnjo njihovega javnofinančnega primanjkljaja in javnega dolga. Te določbe veljajo za pet držav članic, ki jih je kriza najbolj prizadela in so prejele finančno pomoč v okviru programa iz mehanizma za plačilne bilance za države nečlanice evroobmočja (Romunija in Latvija) ali iz Evropskega mehanizma za finančno stabilizacijo za države članice evroobmočja (Portugalska, Grčija in Irska).

Ta uredba je del svežnja treh uredb, ki veljajo za istih pet držav članic in se poleg ESR nanašajo na Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) ter strukturne sklade in Kohezijski sklad.

Uredba ne bo imela finančnih posledic, saj bosta glede odobrenih pravic za prevzem obveznosti celotni finančni okvir za razvoj podeželja ter letna razporeditev sredstev ostala nespremenjena.

NOTRANJI TRG

Uveljavljanje pravic intelektualne lastnine – Urad za usklajevanje na notranjem trgu

Svet je sprejel uredbo o pooblastitvi Urada EU za usklajevanje na notranjem trgu (UUNT) za nove naloge v zvezi z uveljavljanjem pravic intelektualne lastnine (80/11 in 7644/12 ADD 1).

Sprejeta je bila na podlagi doseženega soglasja v prvi obravnavi z Evropskim parlamentom.

UUNT, ki je urad EU za znamke in modele, bo opravljal nove naloge, katerih namen je olajšati in podpirati dejavnosti nacionalnih organov, zasebnega sektorja in institucij EU v okviru boja proti kršitvam pravic intelektualne lastnine.

UUNT bo pri opravljanju teh nalog organiziral, upravljal in podpiral zbor strokovnjakov, organov in zainteresiranih strani, ki so združeni pod imenom "Evropski opazovalni urad za boj proti kršitvam pravic intelektualne lastnine"1.

Nove naloge UUNT ne vključujejo sodelovanja v posameznih operacijah ali preiskavah, ki jih opravljajo nacionalni organi.

Registracije znamk in modelov s strani UUNT zagotavljajo zaščito intelektualne lastnine po vsej EU. UUNT tesno sodeluje z nacionalnimi uradi za intelektualno lastnino v državah članicah.

Spletna stran UUNT: http://oami.europa.eu/ows/rw/pages/index.en.do

Računovodski standardi – tehnična posodobitev

Svet je sklenil, da ne bo nasprotoval sprejetju uredbe Komisije, namenjene vključitvi sprememb, ki jih je nedavno sprejela Uprava za mednarodne računovodske standarde (IASB), v zakonodajo EU.

Nova uredba je namenjena uskladitvi Uredbe 1126/2008 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov s spremembami IASB, objavljenimi 16. junija 2011. Spremembe se nanašajo na "MRS 1" (Predstavljanje računovodskih izkazov – Predstavitev postavk drugega vseobsegajočega donosa) in "MRS 19" (Zaslužki zaposlencev).

Cilj Uredbe 1126/2008 je sprejetje in uporaba mednarodnih računovodskih standardov v EU z namenom uskladitve finančnih informacij, ki jih predložijo javne delniške družbe, za zagotovitev visoke stopnje preglednosti in primerljivosti računovodskih izkazov ter s tem učinkovitega delovanja notranjega trga.

Za osnutek uredbe Komisije se uporablja regulativni postopek s pregledom. Ker je Svet dal soglasje, jo lahko Komisija sprejme, če temu ne bo nasprotoval Evropski parlament.

ŽIVILSKA ZAKONODAJA

Zdravstvene trditve in aditivi za živila

Svet je sklenil, da ne bo nasprotoval sprejetju naslednjih štirih uredb Komisije, od katerih tri zadevajo zdravstvene trditve, ena pa aditive za živila:

  • uredba o seznamu dovoljenih zdravstvenih trditev na živilih, razen trditev, ki se nanašajo na zmanjšanje tveganja za nastanek bolezni ter na razvoj in zdravje otrok (5984/12 + ADD 1 + 6749/12);

  • uredba o zavrnitvi odobritve nekaterih zdravstvenih trditev na živilih, ki se nanašajo na zmanjšanje tveganja za nastanek bolezni ter na razvoj in zdravje otrok (5672/12);

  • uredba o zavrnitvi odobritve nekaterih zdravstvenih trditev na živilih, razen tistih, ki se nanašajo na zmanjšanje tveganja za nastanek bolezni ter na razvoj in zdravje otrok (5674/12);

  • uredba o spremembi Priloge II k Uredbi 1333/2008 v zvezi s pogoji in ravnmi uporabe za aditive za živila, ki vsebujejo aluminij (5726/12 + ADD 1).

Za uredbe Komisije se uporablja regulativni postopek s pregledom. Ker je Svet dal soglasje, jih lahko Komisija sprejme, če temu ne bo nasprotoval Evropski parlament.

OKOLJE

Obstojna organska onesnaževala

Svet je sklenil, da ne bo nasprotoval sprejetju naslednjega zakonodajnega akta Komisije:

  • uredba o spremembi Uredbe ES/850/2004 o obstojnih organskih onesnaževalih glede Priloge I (6782/12), da bi vključili tri nove snovi, navedene v Protokolu o obstojnih organskih onesnaževalih h Konvenciji iz leta 1979 o onesnaževanju zraka na velike razdalje prek meja1.

Za to uredbo Komisije se uporablja regulativni postopek s pregledom. Ker je Svet dal soglasje, jo lahko Komisija sprejme, če temu ne bo nasprotoval Evropski parlament.

1 :

Opazovalni urad se je prej imenoval "Evropski opazovalni urad za ponarejanje in piratstvo". Ustanovljen je bil aprila 2009: http://ec.europa.eu/internal_market/iprenforcement/observatory/index_en.htm.

1 :

UL L 81, 19.2.2004.


Side Bar