Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija - Informativni pregled

Celostna politika EU za Arktiko – pogosta vprašanja

Bruselj, 27. aprila 2016

Visoka predstavnica in Evropska komisija sta pripravili celovit odziv na vprašanja Arktike

1. Kaj je arktična regija?

Čeprav obstajajo številne opredelitve Arktike, se pojem „arktična regija“ v skupnem sporočilu nanaša na območje okrog severnega tečaja severno od polarnega kroga (66 stopinj in 32 minut severne zemljepisne širine). Vključuje Arktični ocean in ozemlja osmih arktičnih držav, in sicer Kanade, Kraljevine Danske (tudi Grenlandije in Ferskih otokov), Finske, Islandije, Norveške, Ruske federacije, Švedske in Združenih držav Amerike.

2. Zakaj je Arktika pomembna za Evropsko unijo?

Čeprav Evropska unija nima obale neposredno ob Arktičnem oceanu, je neločljivo povezana z Arktiko. Družijo nas skupne zgodovinske, gospodarske, trgovinske in geografske vezi, številne obstoječe dejavnosti EU, financiranje, projekti in odločitve pa že vplivajo na trajnostni razvoj regije.

Potrebnega je veliko dela za zaščito arktičnega odprtega morja glede na podnebne spremembe in vedno intenzivnejše človekovo delovanje v regiji. Trajnostno upravljanje arktičnega odprtega morja zunaj nacionalnih pristojnosti je skupna odgovornost, zato je to tudi odgovornost Evropske unije. Poleg tega so tri arktične države tudi države članice EU, in sicer Danska, Švedska in Finska. Evropska unija poleg tega vzdržuje tesne odnose z Islandijo in Norveško kot članicama Evropskega gospodarskega prostora, medtem ko so države, kot sta Kanada in ZDA, strateške partnerice EU.

3. Kakšne so okoljske razmere na Arktiki?

Arktika se hitro segreva. V skladu s petim ocenjevalnim poročilom Medvladnega odbora za podnebne spremembe so se temperature permafrosta od začetka 80. let prejšnjega stoletja v večini regij zvišale, kar naj bi se nadaljevalo tudi v prihodnosti. Ta razvoj je močen argument za to, da EU okrepi svojo zavezo za boj proti podnebnim spremembam in varovanje okolja v regiji.

Ker se segrevanje nadaljuje, je možno, da v naslednjih 20 do 40 letih Arktika med poletjem ne bo več pokrita z ledom. Taljenje morskega ledu in hiter napredek v priobalni tehnologiji sta že povečala človekove dejavnosti v regiji, kot so ladijski promet, rudarjenje in pridobivanje ogljikovodikov.

4. Kateri mednarodni pravni okvir ureja vprašanja Arktike?

Obstaja obsežen mednarodni pravni okvir, ki se uporablja za Arktiko, med drugim:

  • Konvencija Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu (UNCLOS), ki uveljavlja pristojnosti držav na različnih morskih območjih. EU je podpisnica UNCLOS;
  • Mednarodna pomorska organizacija (IMO), specializirana agencija Združenih narodov, pristojna za varnost pomorskega prometa in preprečevanje onesnaževanja morja z ladij. Vse države članice EU so članice IMO. Evropska komisija ima status opazovalke;
  • Arktični svet je mednarodni in medvladni forum, ki se neposredno ukvarja s trajnostnim razvojem in varstvom okolja na Arktiki. Svet, ustanovljen leta 1996, ne obravnava sporov glede meja ali virov ali katerega koli drugega vprašanja, povezanega z varnostjo. EU je v Arktičnem svetu ad hoc opazovalka, tri države članice so članice Arktičnega sveta (Kraljevina Danska, Finska in Švedska), sedem držav članic pa je stalnih opazovalk (Francija, Nemčija, Italija, Nizozemska, Poljska, Španija in Združeno kraljestvo);
  •  Svet barentsove evro-arktične regije (BEAC) je forum za medvladno in medregionalno sodelovanje v regiji Barentsovega morja. Evropska komisija je polnopravna članica;
  •  severna dimenzija je skupna politika EU, Rusije, Norveške in Islandije. Uvedena je bila leta 1999 in zagotavlja okvir za spodbujanje dialoga in dejanskega sodelovanja pri vprašanjih, kot so gospodarstvo, kultura, okolje in promet;
  •  cilj Konvencije o varstvu morskega okolja severovzhodnega Atlantika (Konvencija OSPAR) je varstvo morskega okolja in ekosistemov zaradi nastajajočih groženj, povezanih z onesnaževanjem in pomorsko dejavnostjo, skupaj s podnebnimi spremembami in okrepljeno človekovo prisotnostjo.

5. Kako EU prispeva k delu na Arktiki?

Interesi EU na območju Arktike se nanašajo na številna področja, med drugim na okolje, energetiko, promet in ribištvo. Evropska unija že dolgo dejavno sodeluje pri vprašanjih Arktike, zlasti v politiki severne dimenzije z Rusijo, Norveško, Islandijo, Finsko in Švedsko ter v Svetu barentsove evro-arktične regije. Evropska unija je že več let ad hoc opazovalka v Arktičnem svetu in prispeva k delu Arktičnega sveta.  

Ogromno prispeva tudi k raziskavam Arktike. Od leta 2002 je bilo iz proračuna EU temu namenjenih 200 milijonov evrov, brez prispevkov posameznih držav članic EU. Nedavni in tekoči projekti obravnavajo vrsto vprašanj za oblikovanje popolne podobe o spremenljivi arktični regiji. Ena veja raziskav obravnava vpliv podnebnih sprememb na ekosistem in ključne gospodarske sektorje v tej regiji. Drugi projekti preučujejo spremembe arktičnega morskega ledu, ledenikov in ledenih plošč, vključno z vplivom njihovega taljenja na morsko gladino. V okviru projekta, ki vključuje vse arktične države, je bila pripravljena prva usklajena ocena stanja tal v regiji, in sicer atlas tal severnega polarnega območja. Poleg tega se več projektov ukvarja s spodbujanjem raziskovalne infrastrukture v regiji, vključno s krepitvijo mreže Interact, v kateri sodeluje 70 kopenskih baz, razpršenih po vsej regiji.

Trgovsko ladjevje pod nadzorom držav članic EU je eno največjih na svetu, industrija EU pa ima znatne izkušnje z ladijskim prometom, ladjedelništvom, satelitsko navigacijo, iskanjem in reševanjem ter razvojem pristaniške infrastrukture, s katerimi lahko bistveno podpira rast in razvoj ter hkrati zagotavlja upoštevanje najvišjih okoljskih standardov.

EU poleg tega prek različnih pobud zagotavlja znatna finančna sredstva domorodnim ljudstvom in lokalnemu prebivalstvu. Sredstva programov financiranja v obdobju sofinanciranja 2007–2013 so znašala 1,14 milijarde EUR oziroma 1,98 milijarde EUR, če se upošteva sofinanciranje držav članic EU. V obdobju 2014–2020 bo temu območju namenjena več kot 1 milijarda evrov iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov, in sicer na strateških področjih, kot so raziskave in inovacije, podpora malim podjetjem in čista energija.

6. Zakaj Evropska komisija in visoka predstavnica predstavljata to sporočilo zdaj?

Evropski parlament in Svet sta leta 2014 Komisijo in visoko predstavnico pozvala, naj razvijeta celostno politiko za vprašanja Arktike ter bolj usklajen okvir za ukrepanje EU in programe financiranja. Iz dogodkov na terenu je jasno, da je potreben okrepljen odziv EU. Podnebne spremembe v tej regiji napredujejo hitreje in obsežneje, kot je bilo predvideno v napovedih, EU pa je po emisijah toplogrednih plinov tretja na svetu, zato je odgovorna partnerica pri prizadevanjih za obvladovanje navedenih sprememb.

V istem smislu je trajnostni razvoj v arktični regiji tako nujen kot tudi možen. EU lahko zagotovo pripomore k potrebam Arktike po večji socialno-ekonomski odpornosti ter na področju znanosti, raziskav in inovacij. Prav tako ima znatne zmogljivosti na področju virov ter podatkovne in raziskovalne zmogljivosti, ki jih lahko nameni doseganju napredka pri vprašanjih regionalnega in mednarodnega pomena. Danes sprejeto skupno sporočilo zajema vse te točke.

7. Katere ukrepe predlagate?

Celostna politika zajema 39 ukrepov za nadaljnji razvoj politike EU za Arktiko na treh področjih, ki so tesno povezana:

A.)  Za nadaljnje spopadanje s podnebnimi spremembami in zagotovitev varstva okolja:

  • EU se je že zavezala, da bo svoje emisije toplogrednih plinov do leta 2030 zmanjšala za 40 %, do leta 2050 pa za 80 % v primerjavi z ravnmi iz leta 1990. EU si bo prizadevala za mednarodno izvajanje sporazuma o podnebnih spremembah, sprejetega decembra lani v Parizu. Za ukrepe za ublažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje je iz proračuna EU rezerviranih že 20 % sredstev.
  • EU je pripravljena sodelovati z arktičnimi državami, vključno z njihovim lokalnim prebivalstvom in domorodnimi skupnostmi, ter zadevnimi mednarodnimi forumi pri razvoju ambiciozne agende za prilagajanje podnebnim spremembam v arktični regiji.
  • EU bo prispevala tudi k mednarodnim ukrepom za omejitev emisij črnega ogljika in metana.
  • EU bo ohranila trenutno raven financiranja za arktične raziskave v okviru programa Obzorje 2020 (povprečno 20 milijonov evrov na leto). V letih 2016 in 2017 je bilo za projekte na področju opazovanja, vremena in podnebnih sprememb na severni polobli ter zmanjšanja permafrosta že dodeljenih okrog 40 milijonov evrov.
  • V okviru pobude EU-PolarNet bo 22 vodilnih evropskih institucij za raziskave Arktike oblikovalo celosten evropski program za raziskave polarnega območja.
  • EU bo podprla nadnacionalni dostop do raziskovalne infrastrukture na Arktiki (raziskovalne postaje, znanstvena plovila, satelitska opazovanja) in odprt dostop do podatkovnih virov. Vesoljski program EU Copernicus bo podprl mednarodne raziskave na področju podnebnih sprememb na Arktiki.      
  • Številni mednarodni okoljski sporazumi, kot so Konvencija Združenih narodov o biološki raznovrstnosti, so zelo pomembni za Arktiko, vendar jih podpisnice še zdaleč ne izvajajo, zato bo EU spodbujala njihovo izvajanje.
  • Onesnaževala in težke kovine, ki zdaj onesnažujejo arktični prehranjevalni splet, bi bilo treba do leta 2020 postopoma opustiti.
  • EU kot del trajnostnega upravljanja Arktičnega oceana podpira razvoj mreže zavarovanih morskih območij na Arktiki. Prav tako si prizadeva razviti mednarodni sporazum, ki bo preprečil nereguliran ribolov v osrednjem Arktičnem oceanu. Dolgoročno je treba morske biološke vire upravljati bodisi v okviru regionalne organizacije za upravljanje ribištva bodisi v okviru sporazuma.

B.)  V korist trajnostnega razvoja v regiji:

  • V evropskem delu Arktike primanjkuje naložb, medtem ko so številni instrumenti in storitve EU za financiranje namenjeni podpori inovacijam, razvoju infrastrukture, kot je izboljšanje prometnih povezav, in podjetjem (npr. v okviru naložbenega načrta za Evropo, vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T), programa EU za inovatorje InnovFin oz. Evropske podjetniške mreže). Zato si bo Komisija prizadevala za izboljšanje usklajevanja med programi EU za financiranje, pomembnimi za Arktiko, opredelila ključne prednostne naloge na področju naložb in raziskav ter olajšala okrepitev zmogljivosti deležnikov za povečanje finančne podpore za arktično regijo.  
  • Vesoljski programi EU in ciljno usmerjeni raziskovalni projekti EU bodo prispevali k pomorski varnosti v regiji z nadzorom in spremljanjem ladijskega prometa in premikov ledu (Copernicus) ter zagotavljanjem navigacijskih storitev (Galileo).

C.)  V zvezi z mednarodnim sodelovanjem:

  • EU bo še naprej dejavno sodelovala na mednarodnih forumih, pomembnih za Arktiko, kot so Arktični svet, Svet barentsove evro-arktične regije in severna dimenzija.
  • EU bo sodelovala z vsemi svojimi arktičnimi partnericami, in to ne samo s tretjimi državami z ozemlji na Arktiki, temveč tudi z državami z vse večjim interesom za Arktiko, kot so Kitajska, Indija in Japonska, na primer na področju znanosti in raziskav.
  • Ker politike EU neposredno vplivajo na to regijo, bo EU še naprej sodelovala z arktičnimi domorodnimi ljudstvi in lokalnimi skupnostmi za zagotovitev, da se bodo njihove pravice spoštovale, njihova stališča pa odražala pri tekočem oblikovanju politik EU.

8. Kateri so naslednji koraki?

Za zagotovitev skladnosti, učinkovitosti in kontinuitete pri politiki EU za Arktiko sta Svet Evropske unije (države članice) in Evropski parlament zdaj pozvana, da predstavita svoje poglede o tem skupnem sporočilu.

Več informacij

http://eeas.europa.eu/arctic_region/index_en.htm

http://ec.europa.eu/maritimeaffairs/policy/sea_basins/arctic_ocean/index_en.htm

MEMO/16/1540

Kontakti za stike z mediji:

Za vprašanja širše javnosti: Europe Direct po telefonu 00 800 67 89 10 11 ali e-pošti


Side Bar