Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija - Sporočilo za medije

Evropski semester 2018 – pomladanski sveženj: Komisija izdala priporočila državam članicam za doseganje trajnostne, vključujoče in dolgoročne rasti

Bruselj, 23. maja 2018

Evropska komisija je danes predstavila letošnja priporočila za posamezne države za leto 2018, v katerih je opredelila smernice za ekonomske politike posameznih držav članic za naslednjih 12 do 18 mesecev.

Evropsko gospodarstvo raste hitreje kot kdaj koli v zadnjem desetletju ob rekordno visoki zaposlenosti, okrevanju naložb in izboljšanju javnih financ. V skladu s pomladansko napovedjo Komisije iz leta 2018 se bo rast v naslednjih dveh letih nekoliko upočasnila, vendar bo ostala trdna. Sedanje ugodne pogoje bi bilo treba uporabiti za krepitev in povečanje odpornosti evropskih gospodarstev in družb. Danes predlagana priporočila za posamezne države temeljijo na napredku, ki je že bil dosežen v zadnjih letih, in si prizadevajo izkoristiti pozitivne gospodarske obete za usmerjanje držav članic pri nadaljnjem ukrepanju.

Podpredsednik Evropske komisije Valdis Dombrovskis, pristojen za evro in socialni dialog ter finančno stabilnost, finančne storitve in unijo kapitalskih trgov, je povedal: „Evropa ima najmočnejšo rast v zadnjih desetih letih, ki naj bi se nadaljevala tudi letos in naslednje leto, vendar se pojavljajo nova tveganja, kot sta nestanovitnost svetovnih finančnih trgov in trgovinski protekcionizem. Sedanje dobre razmere bi morali izkoristiti za okrepitev odpornosti naših gospodarstev. To pomeni oblikovanje fiskalnih rezerv, ki bi državam omogočile več manevrskega prostora pri naslednjem gospodarskem upadu. To pomeni tudi strukturne reforme za spodbujanje produktivnosti, naložb, inovacij in vključujoče rasti.

Komisarka za zaposlovanje, socialne zadeve, strokovno usposobljenost in mobilnost delovne sile Marianne Thyssen je dodala: Letošnja priporočila so bolj kot kdaj koli doslej osredotočena na zaposlovanje, izobraževanje in socialna vprašanja. To kaže odločenost Komisije, da se usmeri na izvajanje evropskega stebra socialnih pravic v vseh državah članicah ter izboljša delovne in življenjske razmere za vse evropske državljane.“

Komisar za gospodarske in finančne zadeve, obdavčenje in carino Pierre Moscovici je povedal: „Danes smo naredili še korak naprej pri odpravljanju posledic krize, saj se je za Francijo po devetih letih zaključil postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem. V letu 2018 bo primanjkljaj v vseh državah evrskega območja prvič od uvedbe enotne valute znašal manj kot 3 % BDP. Več let odgovornih fiskalnih politik je bilo potrebnih, da so prišle države EU do te točke, zato moramo zagotoviti, da tbomo tudi v prihodnosti ravnali odgovorno. Zato smo Madžarski in Romuniji namenili močno sporočilo, da morata letos in naslednje leto ukrepati ter odpraviti znaten odklon od svojih fiskalnih ciljev. Bolje je preprečiti kot zdraviti in čas za preprečevanje nastanka hudih težav je zdaj, ko je gospodarstvo močno.“

Priporočila za posamezne države za leto 2018

Priporočila se osredotočajo na krepitev temeljev za dolgoročno trajnostno in vključujočo rast. Temeljijo na celoviti analizi, ki jo je Komisija opravila v zadnjih poročilih o državah, v katerih so bila izpostavljena vprašanja, povezana s posledicami finančne krize v neakterih državah članicah, in izzivi za prihodnost.

Izboljšane gospodarske razmere omogočajo osredotočanje na prenovljen sklop prednostnih nalog in to priložnost bi bilo treba uporabiti, da se opravi, kar je potrebno v domačem okolju, ob upoštevanju tesne medsebojne odvisnosti gospodarstev EU, zlasti držav evrskega območja.

Komisija države članice zlasti poziva k nadaljevanju strukturnih reform, ki izboljšujejo poslovno okolje in razmere za naložbe, zlasti z reformami proizvodnih in storitvenih trgov, spodbujanjem inovacij, izboljšanjem dostopa malih in srednjih podjetij do financiranja ter bojem proti korupciji.

Države članice bi morale tudi okrepiti gospodarsko odpornost v okviru dolgoročnih izzivov, kot so demografski trendi, migracije in podnebne spremembe. Le odporna gospodarstva lahko zagotovijo dolgoročno ekonomsko konvergenco in zmanjšanje razlik.

Letos je v priporočilih posebna pozornost namenjena socialnim izzivom, pri čemer je bil vodilo evropski steber socialnih pravic, razglašen novembra 2017. Poseben poudarek je na zagotavljanju ponudbe ustreznih znanj in spretnosti, učinkovitosti in ustreznosti mrež socialne varnosti ter izboljšanju socialnega dialoga.

Državam se priporoča tudi, naj izvedejo reforme, s katerimi bodo svojo delovno silo pripravile na prihodnost, vključno s prihodnjimi oblikami dela in čedalje večjo digitalizacijo, zmanjšale dohodkovne neenakosti in ustvarjale zaposlitvene možnosti, zlasti za mlade.

Napredek pri izvajanju priporočil

Države članice so od uvedbe evropskega semestra leta 2011 v celoti izvedle ali pa so dosegle določen ali znaten napredek pri izvajanju več kot dveh tretjin priporočil. Največji napredek je bil dosežen pri finančnih storitvah, kar odraža prednostno usmerjenost v stabilizacijo finančnega sektorja v odziv na gospodarsko in finančno krizo. Prav tako je prišlo do visoke stopnje izvajanja reform za spodbujanje ustvarjanja delovnih mest s pogodbami za nedoločen čas in zmanjševanje segmentacije trga dela. Po drugi strani priporočila na področju zdravstva in dolgotrajne oskrbe ter razširitve davčne osnove še niso bila obravnavana v enakem obsegu. Potrebna so tudi večja prizadevanja za bolj vključujoče in kakovostnejše izobraževanje.

V okviru mandata te Komisije je postal evropski semester vse bolj racionaliziran in vključujoč, vendar dosedanje izvajanje priporočil s strani držav članic še vedno ne izpolnjuje pričakovanj. Da bi Komisija dodatno podprla države članice pri izvajanju dogovorjenih reform, predlaga izboljšan sklop proračunskih instrumentov.

Makroekonomska neravnotežja se še naprej odpravljajo

Odpravljanje makroekonomskih neravnotežij se nadaljuje, vendar določeni vzroki neravnotežij še vedno niso bili obravnavani, pojavljajo pa se tudi nova tveganja. Čeprav so bili v več državah odpravljeni primanjkljaji na tekočem računu, trajni presežki v drugih državah članicah ostajajo na splošno nespremenjeni. Razdolževanje poteka neenakomerno, pri čemer so ravni zasebnega, javnega in zunanjega dolga v nekaterih državah članicah še vedno visoke. Ohranjanje trdnega zmanjševanja dolga je ključno za zmanjšanje ranljivosti v teh državah. Izzivi, povezani z velikim povečanjem cen stanovanj, v vedno več državah članicah zahtevajo pozorno spremljanje.

Komisija je marca 2018 ugotovila, da v osmih državah članicah obstajajo neravnotežja (Bolgarija, Francija, Nemčija, Irska, Španija, Nizozemska, Portugalska in Švedska), v treh državah pa čezmerna neravnotežja (Hrvaška, Italija in Ciper). Tako kot v prejšnjih letih se bo za vse te države članice izvajalo posebno spremljanje. To bo Komisiji omogočilo, da v okviru postopka v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji pozorno spremlja ukrepe politike, pri čemer poglobljenost tega spremljanja odraža obseg izzivov in resnost neravnotežij.

Pregled prožnosti v okviru obstoječih pravil Pakta za stabilnost in rast

Komisija je leta 2015 izdala smernice za najboljšo uporabo prožnosti v okviru obstoječih pravil Pakta za stabilnost in rast. Svet ECOFIN je na podlagi teh smernic leta 2016 potrdil skupno stališče o prožnosti. To je zahtevalo, da Komisija do konca junija 2018 pregleda uporabo t. i. „klavzule o strukturnih reformah“ in „naložbene klavzule“.

Med pregledom je bilo ugotovljeno, da so bili ključni cilji smernic Komisije in skupno dogovorjenega stališča o prožnosti v veliki meri izpolnjeni. Izkušnje kažejo, da je ta prožnost v praksi omogočila doseganje ustreznega ravnovesja med zagotavljanjem preudarne fiskalne politike in stabilizacijo gospodarstva. Skupna raven primanjkljaja v evrskem območju naj bi letos padla na 0,7 % BDP, in sicer z najvišje vrednosti 6,3 % BDP, dosežene leta 2009. Delež javnega dolga v BDP naj bi se predvidoma zmanjšal z 94,2 % v letu 2014 na 86,5 % v letu 2018.

Za prihodnost ta pristop države članice spodbuja, naj v dobrih razmerah povečajo svoj fiskalni napor, da bodo gospodarstva EU postala odpornejša. V petem letu gospodarske rasti v Evropi je zdaj pravi čas, da se ustvarijo fiskalni blažilniki.

Smernice in sklepi v okviru Pakta za stabilnost in rast

Priporočila za posamezne države, ki temeljijo na oceni programov za stabilnost in konvergenčnih programov za leto 2018, zagotavljajo smernice glede fiskalne politike za države članice v letu 2019.

Komisija je sprejela tudi več ukrepov v okviru Pakta za stabilnost in rast.

Komisija priporoča, da se za Francijo zaključi postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem. To bi pomenilo, da bi korektivni del pakta veljal samo še za eno državo članico (Španijo), medtem ko je leta 2011 veljal za 24 držav.

Komisija je prav tako na podlagi člena 126(3) PDEU sprejela poročili o Belgiji in Italiji, v katerih je pregledala njuno izpolnjevanje merila glede dolga iz Pogodbe. V primeru Italije analiza kaže, da bi bilo treba merilo glede dolga trenutno šteti kot izpolnjeno, zlasti ker je bilo za Italijo leta 2017 ugotovljeno, da večinoma izpolnjuje zahteve preventivnega dela Pakta. Kar zadeva Belgijo, ni dovolj trdnih dokazov za sklep, da Belgija ni izpolnjevala zahtev preventivnega dela Pakta, zato v poročilu ni bilo mogoče dokončno zaključiti, ali je merilo glede dolga izpolnjeno ali ne. Komisija bo za obe državi ponovno ocenila skladnost s Paktom za stabilnost in rast na podlagi naknadnih podatkov za leto 2018, ki bodo sporočeni spomladi 2019.

Komisija je Madžarsko in Romunijo opozorila na obstoj znatnega odklona od prilagoditvene poti za dosego srednjeročnega proračunskega cilja v letu 2017. Svetu predlaga, naj Madžarski priporoči, da v letu 2018 sprejme ustrezne ukrepe za odpravo tega znatnega odklona. Za Romunijo, za katero se trenutno že uporablja postopek znatnega odklona, Komisija Svetu priporoča, naj izda sklep, da Romunija ni sprejela učinkovitih ukrepov, in priporočilo, naj v letih 2018 in 2019 sprejme ukrepe za odpravo znatnega odklona.

Komisija je danes objavila tudi svoje mnenje o posodobljenem osnutku proračunskega načrta Španije, saj je osnutek, predložen oktobra lani, temeljil na scenariju „brez spremembe politik“. Komisija meni, da je posodobljeni osnutek proračunskega načrta večinoma skladen z zahtevami iz Pakta za stabilnost in rast, saj pomladanska napoved Komisije iz leta 2018 predvideva, da bo nominalni primanjkljaj Španije v letu 2018 pod referenčno vrednostjo 3 % BDP iz Pogodbe. Komisija v mnenju kljub temu opozarja, da po napovedih letos ne bosta izpolnjena niti cilj glede nominalnega primanjkljaja niti fiskalni napor, zahtevana v pozivu Sveta iz leta 2016.

Ozadje

Priporočila za posamezne države članice se vsako leto prilagodijo, da odražajo doseženi napredek in spreminjajoče se okolje. Njihova vsebina odraža širše prednostne naloge, opisane v govoru predsednika o stanju v Uniji in letnem pregledu rasti. Za države članice evrskega območja odražajo tudi priporočilo za ekonomsko politiko v evrskem območju. Analize in usmeritve v okviru evropskega semestra so skladne z dolgoročnejšo vizijo strategije Evropa 2020.

Marca 2018 je Komisija predstavila podrobno analizo ekonomskih in socialnih razmer v vsaki državi članici, in sicer v obliki poročil o državah v okviru zimskega svežnja evropskega semestra 2018. Komisija je opravila intenzivne dialoge z državami članicami na politični in strokovni ravni, da bi oblikovala skupno razumevanje ugotovitev v poročilih.

Aprila so države članice predstavile svoje nacionalne programe reform in posodobljene fiskalne strategije v obliki programov za stabilnost (za države članice evrskega območja) ali konvergenčnih programov (za države članice zunaj evrskega območja).

Današnja priporočila temeljijo na navedenih dialogih z državami članicami, programih, predloženih prejšnji mesec, podatkih Eurostata in nedavno objavljeni pomladanski napovedi Komisije iz leta 2018.

Komisija je danes objavila tudi konvergenčno poročilo za leto 2018, v katerem je ocenjen napredek držav članic pri pridruževanju evrskemu območju in zajema sedem držav zunaj evrskega območja, ki so pravno zavezane prevzeti evro: Bolgarijo, Češko, Hrvaško, Madžarsko, Poljsko, Romunijo in Švedsko.

Naslednji koraki

Komisija poziva Svet, naj sprejme priporočila za posamezne države, države članice pa poziva, naj jih v celoti in pravočasno izvedejo. Ministri EU naj bi razpravljali o priporočilih za posamezne države, nato pa naj bi jih potrdili voditelji držav ali vlad EU. Nato so na vrsti države članice, da ta priporočila izvedejo, in sicer tako, da jih upoštevajo v svojih ekonomskih in proračunskih politikah v letih 2018 in 2019.

Več informacij

Memo o pomladanskem svežnju evropskega semestra 2018:

Krovno sporočilo o priporočilih za posamezne države za leto 2018

Priporočila za posamezne države 2018

Postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem Francije

Postopek znatnega odklona za Madžarsko

Postopek znatnega odklona za Romunijo

Poročilo v skladu s členom 126(3) za Belgijo

Poročilo v skladu s členom 126(3) za Italijo

Mnenje o posodobljenem osnutku proračunskega načrta Španije

Informativni pregled ključnih podatkov o zaposlovanju in socialnem področju

Sporočilo za javnost o konvergenčnem poročilu za leto 2018

Evropska gospodarska napoved – pomlad 2018

Časovni razpored evropskega semestra

Priporočilo za euroobmočje 2018

Zimski sveženj evropskega semestra 2018

Sporočilo o poročilih o državah 2018

Poročila o državah 2018

Jesenski sveženj evropskega semestra 2017: prizadevanja za trajnostno in vključujočo rast

Poročilo o mehanizmu opozarjanja za leto 2018

Letni pregled rasti za leto 2018

Evropski steber socialnih pravic

Pojasnilo o ekonomskem upravljanju EU

Spremljajte podpredsednika Valdisa Dombrovskisa na Twitterju: @ Valdis Dombrovskis

Spremljajte komisarko Marianne Thyssen na Twitterju: @mariannethyssen

Spremljajte komisarja Pierra Moscovicija na Twitterju: @Pierremoscovici

Spremljajte GD ECFIN na Twitterju: @ ecfin

IP/18/3845

Kontakti za stike z mediji:

Za vprašanja širše javnosti: Europe Direct po telefonu 00 800 67 89 10 11 ali e-pošti


Side Bar