Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija - Sporočilo za medije

Evropa, ki ščiti: Komisija odpira razpravo o napredku v smeri varnostne in obrambne unije

Bruselj, 7. junija 2017

Komisija danes odpira javno razpravo o prihodnji usmeritvi obrambe v EU, sestavljeni iz 27 članic.

V skladu z Belo knjigo Komisije o prihodnosti Evrope so v današnjem razmisleku orisani različni scenariji za reševanje vse večjih varnostnih in obrambnih groženj, s katerimi se srečuje Evropa, in za krepitev lastnih obrambnih sposobnosti Evrope do leta 2025. Ta razprava bo pomembno prispevala k odločanju o tem, kako bo Unija okrepila zaščito in varnost evropskih državljanov, kar je ena od osrednjih prednostnih nalog Junckerjeve Komisije. Razmislek dopolnjujejo danes predstavljeni konkretni predlogi za vzpostavitev evropskega obrambnega sklada, ki bo prispeval k učinkovitejši porabi sredstev držav članic za skupne obrambne zmogljivosti.https://ec.europa.eu/commission/priorities_sl

Visoka predstavnica in podpredsednica Federica Mogherini je povedala: „Na področju varnosti v Evropski uniji hitro napredujemo, Komisija pa spremlja in podpira odločne korake držav članic. Današnji razmislek je prispevek Komisije k razmislekom o prihodnosti Unije na tem področju in izhaja iz zahteve naših državljanov po bolj integrirani in uspešnejši obrambi. Preko Evropske unije lahko podpremo države članice pri razvoju vojaških zmogljivosti in učinkoviteje vlagamo v obrambo. V manj kot enem letu smo dosegli velik napredek in trdno smo odločeni, da bomo še naprej delovali tako hitro.“

Podpredsednik Komisije, pristojen za delovna mesta, rast, naložbe in konkurenčnost, Jyrki Katainen je dejal: „V današnjem svetu sta močan NATO in močna EU pomembnejša kot kdaj koli prej. Ne bomo podvajali tistega, kar že obstaja, toda Evropa mora sama poskrbeti za svojo varnost in obrambo, če naj bomo močnejši partner svojim zaveznikom. Vemo, kaj želimo doseči, in glavno besedo imajo države članice, toda čas je, da se odločimo, kako hitro naj to dosežemo.“

Voditelji EU bodo 9. junija na srečanju v Pragi razpravljali o tem, kako uporabiti možnosti, ki jih Pogodbi nudita za krepitev sodelovanja na področju obrambe. Komisija je za navedeno srečanje in širšo razpravo o obrambi, ki bo potekala po vsej EU, pripravila tri možne scenarije za prihodnost evropske obrambe.

  • V scenariju Sodelovanje na področju varnosti in obrambe bi države članice še vedno prostovoljno in od primera do primera odločale o potrebi po sodelovanju na področju varnosti in obrambe, EU pa bi še naprej dopolnjevala nacionalna prizadevanja. Sodelovanje na področju obrambe bi bilo sicer tesnejše, vendar bi bila udeležba EU v najzahtevnejših operacijah še naprej omejena. S pomočjo novega evropskega obrambnega sklada bi lahko razvili nove skupne zmogljivosti, toda večino razvoja in javnih naročil obrambnih zmogljivosti bodo še vedno nadzorovale države članice vsaka zase. Oblika in struktura sodelovanja med EU in NATO bi ostali enaki kot danes.
  • V ambicioznejšem scenariju Deljena varnost in obramba bi države članice združile nekatera finančna in operativna sredstva, kar bi pomenilo več solidarnosti na področju obrambe. EU bi torej bolj zavzeto sodelovala v zaščiti Evrope znotraj in zunaj njenih meja. Prevzela bi vidnejšo vlogo na področjih, kot so kibernetska varnost, zaščita meja ali boj proti terorizmu. Okrepila bi tudi obrambno in varnostno razsežnost notranjih politik EU, npr. politike na področju energije, zdravstva, carine ali vesolja. To bi spremljala ustrezna politična volja za ukrepanje ter odločanje, kakršno je potrebno v hitro se spreminjajočih razmerah. EU in NATO bi tudi okrepila vzajemno sodelovanje in se usklajevala v vprašanjih z vseh področij.
  • V najambicioznejšem scenariju Skupna obramba in varnost je predvideno postopno oblikovanje skupne obrambne politike Unije, ki bi pripeljalo do skupne obrambe na podlagi člena 42 Pogodbe o Evropski uniji. Na podlagi obstoječe določbe lahko skupina držav članic dvigne evropsko obrambo na novo raven. V tem scenariju bi bila za zaščito Evrope odgovorna EU in NATO, ki bi se pri tem vzajemno krepila. EU bi lahko izvajala tudi najzahtevnejše varnostne in obrambne operacije, ki bi temeljile na višji stopnji integracije obrambnih sil držav članic. Z evropskim obrambnim skladom bi podpirala skupne obrambne programe in ustanovila bi posebno evropsko agencijo za obrambne raziskave. Tako bi lahko nastal pravi evropski obrambni trg, ki bi lahko svoje ključne strateške dejavnosti zaščitil pred zunanjimi prevzemi. 

Ti scenariji se ne izključujejo, temveč ponazarjajo tri različne ravni ambicij glede solidarnosti. Evropsko varnost je nujno treba izboljšati. Glavno besedo bodo imele države članice, saj bodo ob podpori institucij EU opredelile raven ambicij. Zdaj morajo upreti pogled v prihodnost in se odločiti, po kateri poti in kako hitro želijo iti, da bi zaščitile evropske državljane.

Ozadje

Močnejša vloga Evrope v varnostnih in obrambnih zadevah je od samega začetka ena od prednostnih nalog Junckerjeve Komisije. Na obrambnem področju je bilo v zadnjih dveh letih doseženega več kot v zadnjih 60 letih. Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je v političnih usmeritvah junija 2014 dejal: „Verjamem, da si moramo prizadevati za močnejšo vlogo Evrope v varnostnih in obrambnih zadevah. Res je, da je Evropa večinoma ‚mehka moč‘. Vendar tudi najmočnejše mehke moči ne morejo dolgoročno uspevati brez vsaj nekaj povezanih obrambnih zmogljivosti.“

EU že ima na razpolago sredstva, s katerimi lahko sedanji mozaik dvostranskega in večstranskega vojaškega sodelovanja nadomesti z učinkovitejšimi oblikami integracije obrambe. Člen 42(6) Pogodbe o Evropski uniji omogoča skupini enakomislečih držav članic, da dvigne evropsko obrambo na novo raven. Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je v govoru o stanju v Uniji leta 2016 dejal: „Mislim, da je nastopil čas, da uporabimo to možnost.“

Komisija je danes vzpostavila evropski obrambni sklad, ki ga je predsednik Juncker napovedal septembra 2016, Evropski svet pa podprl decembra istega leta. Sklad bo usklajeval, dopolnjeval in stopnjeval nacionalne naložbe v raziskave na področju obrambe, razvoj prototipov ter nabavo obrambne opreme in tehnologije.

Voditelji EU so 25. marca 2017 sprejeli rimsko izjavo, v kateri so se zavezali, da si bodo prizadevali za EU-27, ki prispeva k ustvarjanju bolj konkurenčne in bolj povezane obrambne industrije ter krepi svojo skupno varnost in obrambo ob sodelovanju in dopolnjevanju z Natom.

Komisija je 1. marca 2017 predložila Belo knjigo o prihodnosti Evrope, v kateri je opredelila glavne izzive in priložnosti za Evropo v naslednjem desetletju. Bela knjiga je poleg tega začetek procesa, v katerem bodo države EU-27 odločale o prihodnosti svoje Unije. Da bi spodbudila razpravo, bo Evropska komisija skupaj z Evropskim parlamentom in zainteresiranimi državami članicami gostila vrsto razprav o prihodnosti Evrope v mestih in regijah po vsej Evropi. Belo knjigo dopolnjuje niz dokumentov z razmislekom o:

Več informacij

Vprašanja in odgovori – Prihodnost evropske obrambe

Razmislek o prihodnosti evropske obrambe

Informativni pregled o razlogih za večje sodelovanje EU na področju varnosti in obrambe

Dokument Evropskega središča za politično strategijo o prihodnosti evropske obrambe

Evropski obrambni sklad – pogosto zastavljena vprašanja

Informativni pregled o evropskem obrambnem skladu

Sporočilo o ustanovitvi evropskega obrambnega sklada

Predlog uredbe

Razpis za zbiranje predlogov

 

Glej prilogo: Mnenje javnosti o obrambi v EU (Posebna raziskava Eurobarometra 461, april 2017)

IP/17/1516

Kontakti za stike z mediji:

Za vprašanja širše javnosti: Europe Direct po telefonu 00 800 67 89 10 11 ali e-pošti


Side Bar