Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija - Sporočilo za medije

EU odobrila nova pravila za drastično zmanjšanje onesnaženosti zraka v državah članicah

Bruselj, 14. decembra 2016

Evropski parlament in Svet sta danes na podlagi predloga Evropske komisije sprejela novo direktivo o nacionalnih zgornjih mejah emisij, ki določa strožje omejitve za pet glavnih onesnaževal v Evropi. V veljavo bo stopila 31. decembra 2016.

Ko se bo Direktiva v celoti izvajala, bo do leta 2030 za skoraj 50 % zmanjšala negativne zdravstvene posledice onesnaženosti zraka, kot so bolezni dihal in prezgodnja smrt. Čeprav so onesnaževala zraka tihi ubijalci, se ljudje vedno bolj zavedajo pomembnosti kakovosti zraka, ki ga vdihavajo, in so zaradi tega zaskrbljeni, sporazum o strožjih mejnih vrednostih emisij pa je zato pomemben dosežek. Direktiva bo prav tako prinesla bistvene pozitivne spremembe za kakovost sladke vode, tal in ekosistemov ter pomagala odpraviti učinke škodljivih delcev, ki povzročajo podnebne spremembe, kot je na primer črni ogljik. Direktiva je osrednji element celovitejšega programa Komisije Čisti zrak za Evropo.

Evropski komisar za okolje, pomorske zadeve in ribištvo Karmenu Vella je povedal: „Nova evropska pravila o kakovosti zraka so pomemben mejnik v boju proti temu tihemu ubijalcu – onesnaženemu zraku. Onesnaženost zraka je vsako leto vzrok za več kot 450 000 smrti v Evropi. To je več kot desetkrat toliko kot prometne nesreče. Zdaj je štafetna palica v rokah nacionalnih vlad. Začeti morajo z izvajanjem ukrepov, da bodo vsi lahko uživali koristi čistejšega zraka. Države članice bomo podpirali pri tem izzivu, s katerim se bo izboljšalo zdravje državljanov EU.“

Izvajanje novih pravil v praksi

Vloga držav članic pri usklajevanju in izvajanju Direktive na nacionalni ravni je zelo pomembna. Države članice morajo Direktivo v nacionalno zakonodajo prenesti do 30. junija 2018 ter do leta 2019 pripraviti nacionalni program nadzora nad onesnaževanjem zraka, ki določa ukrepe za zmanjšanje emisij petih glavnih onesnaževal zraka do leta 2020 in leta 2030, in sicer za dogovorjene odstotne vrednosti.  Prav tako morajo ukrepe usklajevati z načrti na področjih, kot so promet, kmetijstvo, energija in podnebje. To zahteva naložbe, vendar bodo prihranki, zlasti zaradi manjših stroškov zdravstvene oskrbe in bolezni pri delu, nekajkrat večji od stroškov. Pred kratkim objavljeni predlog Komisije za uredbo o upravljanju energetske unije poudarja pomen sinergij med kakovostjo zraka ter podnebnimi in energetskimi politikami in novo direktivo o nacionalnih zgornjih mejah emisij.

Komisija bo sodelovala z državami članicami, da bi zagotovila dosledno izvajanje, na primer z vzpostavitvijo novega foruma za čisti zrak do jeseni 2017. Tako se bodo deležniki povezali, da izmenjajo izkušnje in dobre prakse. Komisija bo prav tako olajšala dostop do finančnih instrumentov EU.

Nazadnje bo Direktiva bo utrla pot za ratifikacijo revidiranega Göteborškega protokola, katerega so države članice sprejele leta 2012 na mednarodni ravni pod okriljem Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo. To bo zmanjšalo onesnaževanje v državah vzhodne Evrope, Kavkaza in Srednje Azije, kar bo koristilo tako samim državam kot tudi državljanom EU, ki so najbolj neposredno izpostavljeni čezmejnemu onesnaževanju.

Ozadje

Komisija je decembra 2013 objavila program Čisti zrak za Evropo, s katerim so bili posodobljeni cilji politike kakovosti zraka za leti 2020 in 2030. Program je vključeval predlog direktive o srednje velikih kurilnih napravah (Direktiva 2015/2193), predlog nove direktive o nacionalnih zgornjih mejah emisij in predlog za ratifikacijo nedavno spremenjenega Göteborškega protokola.

Direktiva o nacionalnih zgornjih mejah emisij določa zgornje meje emisij na letni ravni za vsako državo članico, in sicer za pet glavnih onesnaževal: drobne delce (delci PM 2,5), žveplov dioksid, dušikove okside, nemetanske hlapne organske spojine in amoniak.

Obveznosti glede zmanjšanja emisij za leto 2020 so enake tistim, ki so jih države članice že potrdile na mednarodni ravni leta 2012 z revizijo Göteborškega protokola. Obveznosti za leto 2030 zahtevajo bistveno večja zmanjšanja. To bo prispevalo k zmanjšanju čezmejnega onesnaževanja in koncentracije ozadja po vsej Evropi.

Tako sektorji kot tudi nekatere snovi, relevantne za politiko na področju zraka, so pomembni tudi za podnebno in energetsko politiko. Storjeno je bilo vse za zagotovitev tesnega usklajevanja med predlogi o kakovosti zraka ter predlogi za izvajanje ciljev Unije na področju toplogrednih plinov (TGP) in energije.

Vsi sektorji morajo prispevati k učinkovitemu izvajanju politike, vključno s tistimi, ki so v preteklosti k zmanjšanju prispevali manj, kot na primer kmetijstvo. Komisija bo tesno sodelovala z državami članicami in deležniki, da se dosežejo zdravstvene in okoljske koristi.

Več informacij

Vprašanja in odgovori o novi direktivi o nacionalnih zgornjih mejah emisij

Pregled politike EU na področju kakovosti zraka

IP/16/4358

Kontakti za stike z mediji:

Za vprašanja širše javnosti: Europe Direct po telefonu 00 800 67 89 10 11 ali e-pošti


Side Bar