Kmetijska politika EU – skupna kmetijska politika – ima več nalog:
Kmetijska politika EU se je v zadnjih desetletjih močno spremenila, da bi kmetom pomagala premagovati nove izzive sedanjega časa in da bi se prilagodila spremenjenemu odnosu javnosti. Zaporedne reforme so pripeljale do tega, da kmetje zdaj svoje odločitve o pridelavi sprejmejo na podlagi zahtev trga in ne na podlagi sklepov, sprejetih v Bruslju.
Najnovejša reforma leta 2013 se je usmerila v:
Drugi pomembni vidiki politike so še:
Do leta 2050 bo treba zaradi porasta števila prebivalstva in zato, ker je na jedilniku premožnejših potrošnikov več mesa, podvojiti svetovno proizvodnjo hrane, pri tem pa upoštevati učinke podnebnih sprememb (izguba biotske raznovrstnosti, slabša kakovost tal in vode).
Naša politika bo kmetom pomagala z nasveti glede naložb in inovacij.
Kmetijstvo je eno tistih področij politike, ki po dogovoru držav EU sodi v skupno pristojnost in so mu namenjena tudi ustrezna proračunska sredstva. Za kmetijsko politiko in finančno podporo kmetijstvu niso pristojne posamezne države članice, ampak je odgovorna EU.
Delež proračuna EU, namenjen izdatkom za kmetijstvo, se je izjemno skrčil: če je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja obsegal skoraj 70 % proračuna, predstavlja danes približno 38 %. To zmanjšanje odraža povečanje drugih obveznosti EU in prihranke stroškov zaradi reform. Tako je denimo od leta 2004 do danes Evropska unija sprejela 13 novih držav članic, ne da bi povečala stroške za kmetijstvo.