Evropska unija

Gospodarstvo

Gospodarstvo

Evropska unija je zaradi enotnega trga 28 držav pomembna svetovna trgovinska sila.

Ekonomska politika EU se osredotoča na ustvarjanje delovnih mest in krepitev gospodarske rasti s pametnejšo rabo finančnih virov, odpravljanjem ovir za naložbe ter zagotavljanjem prepoznavnosti in tehnične pomoči naložbenim projektom.

Velikost gospodarstva EU

Če primerjamo skupno proizvodnjo blaga in storitev (BDP), je gospodarstvo EU prehitelo gospodarstvo Združenih držav. Bruto domači proizvod EU leta 2017:

  • 15,3 bilijona evrov

Trgovina

Trgovina med državami EU predstavlja približno 64 % celotnega obsega trgovine EU.

Čeprav ima EU samo 6,9 % svetovnega prebivalstva, njen delež trgovine s tujino predstavlja približno 15,6 % svetovnega uvoza in izvoza.

EU je ena od treh največjih svetovnih akterjev v mednarodni trgovini, poleg Združenih držav in Kitajske.

Leta 2016 so države EU dosegle drugi največji delež v svetovnem izvozu in uvozu blaga.

Izvoz blaga iz EU je leta 2014 znašal 15,6 % svetovnega izvoza, vendar je tega leta EU prvič od njene ustanovitve v izvozu prehitela Kitajska (16,1 % leta 2014 in 17 % leta 2016). EU pa je še vedno pred Združenimi državami (11,8 %).

ZDA imajo večji delež svetovnega uvoza (17,6 %) od držav EU (14,8 %) ali Kitajske (12,9 %).

Zaposlovanje

Stopnja zaposlenosti – delež delovno aktivnega prebivalstva z zaposlitvijo – je ključni socialni kazalnik za analizo gibanj na trgu dela.

Po svetovni gospodarski krizi in pretresih v evrskem območju leta 2008 je stopnja zaposlenosti v naslednjih letih stalno naraščala.

Vir: Eurostat

Brezposelnost

Stopnja brezposelnosti pomeni število brezposelnih ljudi kot odstotek celotne delovne sile. To je pomemben kazalnik s socialno in gospodarsko razsežnostjo.

Spodnji grafikon prikazuje stopnje brezposelnosti v državah EU.

Vir: Eurostat

Plačna vrzel med spoloma

Neprilagojena plačna vrzel med spoloma je opredeljena kot razlika med povprečno bruto plačo moških na uro in povprečno bruto plačo žensk na uro, izražena kot delež povprečne bruto plače moških na uro. Izračuna se za podjetja z več kot 10 zaposlenimi.

Plačna vrzel med spoloma je na splošno manjša pri mladih in se nato povečuje s starostjo. To je morebiti rezultat prekinitev na poklicni poti, ki so običajne za ženske. Plačna vrzel je zlasti velika pri starejših ženskah, ki niso bile deležne ukrepov za enakost spolov, saj jih na začetku njihove poklicne poti še ni bilo.

Kot kaže spodnji grafikon, so plačne vrzeli v EU zelo različne.

Za nekatere države EU ni podatkov.

Vir: Eurostat

E-trgovanje

Spletno nakupovanje je zelo priljubljeno v EU. E-nakupovanje stalno narašča, največji porast je med mladimi uporabniki interneta.

Spodnji grafikon kaže najpogosteje kupljeno ali naročeno blago ali storitve na spletu.

Vir: Eurostat

Kot kaže spodnji grafikon, skoraj 7 od 10 kupcev nima težav z nakupom ali naročanjem blaga in storitev na spletu.

Vir: Eurostat

Promet

Nemoten in učinkovit potniški in tovorni prometni sistem je ključnega pomena za podjetja in državljane EU. EU želi s prometno politiko zagotoviti čisto, varno in učinkovito potovanje po vsej Evropi.

Spodnji trije grafikoni prikazujejo:

  • razčlenitev notranjega prometa (vlaki, avtobusi) v vsaki državi EU
  • delež letalskega potniškega prevoza
  • delež pomorskega potniškega prevoza

Vir: Eurostat

Vir: Eurostat

Za nekatere države EU ni podatkov.

Vir: Eurostat

Energija iz obnovljivih virov

Med obnovljive vire energije v EU sodijo vetrna, sončna, vodna energija, energija plimovanja, geotermalna energija, biogoriva in obnovljivi del odpadkov. Številne prednosti obnovljivih virov so:

  • manjše emisije toplogrednih plinov
  • diverzificirani viri energije
  • manjša odvisnost od fosilnih goriv (zlasti nafte in plina)

V zadnjih nekaj letih se vedno več energije proizvaja iz obnovljivih virov. Kot prikazuje spodnji grafikon, se je v zadnjih letih delež energije iz obnovljivih virov v bruto končni porabi energije dejansko podvojil.

Vir: Eurostat

Back to top