Vodilna načela
Pogodbe
Ustanovne pogodbe Evropske unije skupaj podpirajo načelo, da je treba volilne postopke in postopke izbire vodstva za glavne institucije EU izvajati na pregleden in demokratičen način.
Pogodbi EU – Pogodba o Evropski uniji in Pogodba o delovanju Evropske unije – zagotavljata širok operativni okvir za glavne institucije EU in nakazujeta, da je oblika vlade, na kateri temelji EU, predstavniška demokracija.
Pogodba o Evropski uniji jasno določa, da:
- so državljani na ravni Unije neposredno zastopani v Evropskem parlamentu,
- so države članice EU zastopane dvojno:
- v Evropskem svetu s strani voditeljev držav oziroma vlad,
- v Svetu EU s strani svoje vlade („demokratično odgovorne svojemu nacionalnemu parlamentu ali svojim državljanom“).
Lizbonska pogodba (2007) je uvedla več pomembnih sprememb – med drugim tudi oblikovanje stalnega predsednika Evropskega sveta s polnim delovnim časom ter krepitev vloge in pristojnosti Evropskega parlamenta.
Zastopanost
Državljani EU so osrednjega pomena za demokratični proces EU in imajo pravico voliti na evropskih volitvah.
Podobno kot izrazijo svoj glas na nacionalnih volitvah v svojih državah, neposredno ali posredno vplivajo tudi na evropske volitve in imenovanja na ravni EU.
Evropski parlament, Evropski svet in Svet EU sestavljajo izvoljeni predstavniki in člani vlad iz vseh držav EU.
EU pa v veliki meri poustvarja postopke parlamentarnega nadzora svojih 27 držav članic v svojem demokratičnem sistemu upravljanja. Da lahko Evropska komisija formalno nastopi funkcijo na začetku svojega mandata, potrebuje izrecno zaupanje Evropskega parlamenta.
Upravljanje
Tako kot v vladah po vsem svetu tudi izvršilni organ EU pri njegovih nalogah podpira javna uprava, v katero lahko vstopijo vsi državljani EU na natečajih za zaposlitev, ki jih vodi Evropski urad za izbor osebja.
Institucije EU
Institucije EU imajo različne postopke izbire vodstvenih predstavnikov.
Evropski parlament
Sestava: trenutno je v Evropskem parlamentu 705 poslancev, za katere so neposredno glasovali državljani EU, pretežno v skladu z nacionalno volilno zakonodajo in tradicijo v vsaki državi EU.
Poslanci se lahko na podlagi svoje politične pripadnosti pridružijo političnim skupinam v parlamentu. Tisti, ki tega ne storijo, se obravnavajo kot samostojni evropski poslanci.
Državljani EU vsakih pet let izvolijo nov Evropski parlament. Prihodnje evropske volitve bodo od 6. do 9. junija 2024.
Funkcija: kot „sozakonodajalec“ odloča o novi zakonodaji, ki jo predlaga Evropska komisija – o večini vprašanj enakopravno s Svetom EU. Prav tako glasuje o novih trgovinskih sporazumih ter nadzira institucije EU in način porabe proračuna EU. Na voljo ima lastno upravo, sestavljeni iz javnih uslužbencev.
Pooblastila za imenovanje
- Izvoli svojega predsednika
- mandat traja dve leti in pol ter ga je mogoče enkrat podaljšati
- predlagajo ga politične skupine ali najmanj 38 poslancev
- volitve s tajnim glasovanjem
- največ štirje krogi glasovanja
- kandidat mora zbrati absolutno večino oddanih glasov, t.j. 50 % plus enega.
- Izvoli svoje podpredsednike, kvestorje, predsednike in podpredsednike odborov in delegacij
- Izvoli predsednika Evropske komisije
- Evropski parlament mora novega predsednika Komisije, ki ga je predlagal Evropski svet, odobriti z absolutno večino (polovica vseh poslancev Evropskega parlamenta plus en poslanec).
- Potrdi komisarje
- vsak kandidat za komisarja (ki ga predlaga Svet v soglasju z novoizvoljenim predsednikom Evropske komisije) mora nastopiti pred parlamentarnimi odbori v okviru njihovih področij odgovornosti
- negativne ocene lahko vodijo do umika kandidata iz postopka – nato je treba v preučitev predlagati novega kandidata za komisarja
- Odobri Evropsko komisijo (komisarje, predsednika in visokega predstavnika za zunanje zadeve in varnostno politiko)
- z enim glasovanjem (nato jih uradno imenuje Evropski svet)
- Ima pristojnosti za preverjanje in nadzor nad drugimi institucijami EU in poziva k njihovi odgovornosti. Lahko na primer izda nezaupnico in nazadnje tudi razreši Komisijo.
Kako se zapolnijo ključna delovna mesta v Evropskem parlamentu
Kako se oblikujejo politične skupine v Evropskem parlamentu
Infografika: Kako je izvoljen predsednik Evropskega parlamenta
Evropski svet
Sestava: voditelji držav ali vlad iz vsake države članice, predsednik Evropskega sveta in predsednik Evropske komisije. Na voljo ima lastno upravo, sestavljeno iz javnih uslužbencev.
Funkcija: določa splošno politično usmeritev in prednostne naloge EU.
Pooblastila za imenovanje
- Izvoli svojega predsednika
- s kvalificirano večino v Evropskem svetu (55 % držav članic EU in 65 % celotnega prebivalstva EU)
- mandat traja dve leti in pol ter ga je mogoče enkrat podaljšati
- Predlaga kandidata za predsednika Evropske komisije
- s kvalificirano večino v Evropskem svetu
- položaj s petletnim mandatom z možnostjo ponovnega imenovanja
- kandidata, ki ga predlaga Evropski svet, mora odobriti večina v Evropskem parlamentu
- če Evropski parlament kandidata ne odobri, mora Evropski svet predlagati drugega kandidata. Tudi novega kandidata mora odobriti večina v Evropskem parlamentu.
- Imenuje visokega predstavnika za zunanje zadeve in varnostno politiko (odgovoren za zunanje zadeve EU (zunanje delovanje) in je hkrati tudi podpredsednik Evropske komisije)
- s kvalificirano večino s soglasjem predsednika Komisije
- za petletni mandat
- Imenuje Evropsko komisijo (komisarje in predsednika ter visokega predstavnika za zunanje zadeve in varnostno politiko)
- s kvalificirano večino (ko jih potrdi Evropski parlament)
- Imenuje Izvršilni odbor Evropske centralne banke (ECB)
- Odbor sestavlja šest članov: predsednik ECB, podpredsednik in štirje drugi člani
- imenovanje na podlagi priporočila Sveta Evropskega sveta ter po posvetovanju z Evropskim parlamentom in upravnim svetom ECB
- imenovanje se potrdi s kvalificirano večino v Evropskem svetu
Vloga predsednika Evropskega sveta
Vloga Evropskega sveta pri postopkih imenovanja
Postopek imenovanja novih vodij institucij EU leta 2019
Infografika – Volitve predsednika Evropske komisije
Infografika – Imenovanje Izvršilnega odbora ECB
Prednostne naloge EU za obdobje 2019–2024
Svet Evropske unije
Sestava: redna srečanja vladnih ministrov iz vsake države EU, odvisno od obravnavanega področja politike. Če je na primer na sporedu kmetijska politika, se sestankov udeleži kmetijski minister vsake države.
Podpira ga uprava Sveta, sestavljena iz javnih uslužbencev.
Funkcija: ministri izrazijo stališča vlad držav članic EU in se sestanejo, da bi se pogajali ter sprejemali zakone EU in usklajevali politike EU.
Vodstvo
Svet EU nima posameznega predsednika. Namesto tega se predsedstvo Sveta EU menja med državami EU po načelu rotacije vsakih šest mesecev.
Edina izjema je področje zunanjih zadev in varnostne politike – to vodi stalni uradnik, visoki predstavnik, ki ga podpira Evropska služba za zunanje delovanje (ESZD).
Sestava
Svet EU je enotni pravni subjekt, vendar se sestaja v desetih različnih „sestavah“, odvisno od obravnavane teme. Predsedstvo predseduje sejam na vseh ravneh v Svetu EU. Njegova vloga je zagotoviti kontinuiteto dela EU v tem forumu.
Država EU, ki predseduje, tesno sodeluje z dvema državama, ki jo bosta nasledili. Ta skupina treh držav, imenovana „trojka“, oblikuje skupni dnevni red z glavnimi vprašanji, ki jih bo Svet EU obravnaval v 18-mesečnem obdobju. Na podlagi dogovorjenega dnevnega reda vsaka država določi svoj podrobnejši šestmesečni delovni program, ki ga bo izvedla, ko bo prevzela predsedovanje.
Evropskemu svetu in Svetu Evropske unije pri delu pomaga generalni sekretariat Sveta.
Evropska komisija
Sestava: politično vodstvo zagotavlja ekipa 27 članov in članic (po eden iz vsake države EU) – vodi jih predsednik Komisije, ki jim dodeli področja dela, za katera so pristojni. Podpira jih javna uprava.
Funkcija: politično neodvisen izvršilni organ, ki predlaga nove zakone, upravlja politike EU v skladu s pooblastili, opredeljenimi v pogodbah, izvršuje proračun EU in izvaja zakonodajo EU.
Vodstvo
Evropsko komisijo vodijo predsednik in 26 komisarjev, po eden iz vsake države.
Predsednik
Predsednika Komisije izvoli Evropski parlament po evropskih volitvah za petletni mandat.
Evropski svet (voditelji držav ali vlad EU) Evropskemu parlamentu predlaga predsedniškega kandidata. Ker je treba pri izbiri kandidata upoštevati rezultate evropskih volitev, predlagani kandidat praviloma prihaja iz največje politične skupine v Evropskem parlamentu.
Evropski parlament mora novega predsednika Komisije potrditi z absolutno večino (polovica vseh evropskih poslancev plus eden). Po odobritvi Evropski svet uradno imenuje novega predsednika.
Če Evropski parlament kandidata ne potrdi, mora Evropski svet v enem mesecu predlagati novega kandidata.
Komisarji
Novoizvoljeni predsednik kandidatom za komisarje (po enemu iz vsake države EU) dodeli politična področja.
Komisarji opravljajo svoje naloge za Komisijo neodvisno od nacionalnih vlad držav, iz katerih prihajajo.
Kandidati za komisarje morajo nato nastopiti pred parlamentarnim odborom, pristojnim za njihovo področje, da se oceni, ali so primerni za položaj.
Ko je vseh 26 kandidatov za komisarje odobrenih (kandidati za komisarje lahko odstopijo, če ne prejmejo pozitivne ocene), jih mora skupaj z novoizvoljenim predsednikom in visokim predstavnikom za zunanje zadeve in varnostno politiko z glasovanjem potrditi Evropski parlament.
Evropski svet s kvalificirano večino uradno imenuje vse komisarje na njihova mesta.
Postopek imenovanja vodstva Evropske komisije
Kako Evropski parlament glasuje o izbiri Evropske komisije (infografika)
Infografika – Volitve predsednika Evropske komisije
Sodišče Evropske unije
Sestava: Sodišče Evropske unije je sestavljeno iz dveh sodišč:
- Sodišče – odloča o predlogih za sprejetje predhodnih odločb nacionalnih sodišč, nekaterih ničnostnih tožbah, postopkih za ugotavljanje kršitev zoper države EU zaradi neupoštevanja zakonodaje EU ter pritožbah.
- Splošno sodišče – obravnava ničnostne tožbe posameznikov, podjetij in v nekaterih primerih držav EU. V praksi deluje kot splošno upravno sodišče EU in obravnava številna področja prava EU, vključno s konkurenčnim pravom, državno pomočjo (vladno podporo), trgovino, kmetijstvom, intelektualno lastnino in omejevalnimi ukrepi, ki jih je Svet sprejel proti posameznikom in nečlanicam EU.
Funkcija: zakonodajo EU razlaga tako, da zagotavlja enako uporabo v vseh državah EU ter ureja pravne spore med nacionalnimi vladami in institucijami EU. V določenih okoliščinah rešuje tudi tožbe, ki jih posamezniki, podjetja in organizacije vložijo proti instituciji EU, ker je kršila njihove pravice.
Člani: vsak sodnik in generalni pravobranilec je imenovan za šestletni mandat z možnostjo ponovnega imenovanja, ki ga soglasno odobrijo vlade držav EU po posvetovanju z odborom uglednih pravnikov, ki dajo mnenje o primernosti morebitnih kandidatov. Na vsakem sodišču sodniki med seboj izberejo predsednika za triletni mandat z možnostjo ponovnega imenovanja.
- Sodišče – po en sodnik iz vsake države EU in 11 generalnih pravobranilcev, ki sodišču pomagajo tako, da popolnoma nepristransko in neodvisno predstavijo mnenje v zadevah, ki so jim dodeljene
- Splošno sodišče – po dva sodnika iz vsake države EU
Izvršilni odbor Evropske centralne banke
Odbor, ki ga sestavljajo predsednik in podpredsednik banke ter 4 drugi člani, imenuje Evropski svet s kvalificirano večino.
Svet to odločitev sprejme na podlagi priporočila Sveta ter po posvetovanju z Evropskim parlamentom in upravnim svetom ECB (šest članov izvršilnega odbora ter guvernerji centralnih bank iz 19 držav evrskega območja).
Infografika – Imenovanje Izvršilnega odbora ECB
Evropsko računsko sodišče
To je institucija EU, ki deluje kot kolegijski organ s 27 člani, po enim iz vsake države EU. Člane imenuje nacionalna vlada, po posvetovanju z Evropskim parlamentom pa jih (za šest let z možnostjo ponovnega imenovanja) imenuje Svet.
Člani zastopajo splošni interes EU, zato morajo svoje naloge opravljati neodvisno od nacionalnih ali drugih interesov. Računsko sodišče vodi predsednik, ki ga člani iz svojih vrst izvolijo za 3 leta z možnostjo ponovnega imenovanja.
Druga imenovanja
Tako kot pri institucijah EU tudi v drugih organih EU imenovanja na višji ravni (npr. direktorji, predsedniki) urejajo posebna in podrobna pravila, ki temeljijo na pogodbah EU. Nekatera od teh pravil se uporabljajo za vse organe EU, druga pa so notranje zahteve za določene institucije.
Izvršilne direktorje decentraliziranih agencij EU običajno imenuje upravni odbor zadevne agencije na podlagi ožjega seznama, ki ga po odprtem izbirnem postopku pripravi Komisija. Občasno sta organ za imenovanja Komisija ali Svet EU. V nekaterih primerih mora izbrani kandidat pred uradnim imenovanjem opraviti zaslišanje v Evropskem parlamentu.