Evropska unija

Upravljanje evra

Upravljanje evra

Evro je druga najbolj uporabljena valuta za globalne finančne transakcije: 39 % teh je izraženih v evrih, pri čemer so izključena plačila znotraj evrskega območja. Evro je tudi privlačna rezervna valuta za druge države. Leta 2017 je bilo približno 20 % svetovnih valutnih rezerv v evrih.

Obrestne mere evrskega območja vplivajo na gospodarski razvoj in stabilnost cen. Dnevna denarna gibanja in izmenjave je treba upravljati: za to je pristojna Evropska centralna banka s sedežem v Frankfurtu. ECB je centralna banka 19 držav Evropske unije, ki so sprejele evro: pristojna je za ohranjanje stabilnosti cen in kupne moči enotne valute.

Države EU same pobirajo davke in odločajo o svojem poračunu, vendar zaradi lažjega usklajevanja nacionalnih ukrepov za stabilnost, rast in zaposlovanje upoštevajo skupne predpise o javnih financah.

Proizvodnja kovancev in bankovcev

Od leta 2002 evrske bankovce skupaj proizvajajo nacionalne centralne banke (NCB) evrskega območja. Vsaka NCB je odgovorna za delež skupne letne proizvodnje v eni ali več denominacijah.

Za kovanje evrskih kovancev so pristojne nacionalne vlade euroobmočja.

Ukrepi proti ponarejanju

Pri zasnovi evrskih kovancev in bankovcev je bila posebna pozornost namenjena varnosti. Odkar je bila uvedena enotna valuta, so stopnje ponarejanja v evrskem območju sorazmerno nizke. Ker pa so evrski bankovci in kovanci posamezne države – ki se medseboj razlikujejo – zakonito plačilno sredstvo v celotnem evrskem območju, so potrebna skupna pravila in usklajevanje, da se zagotovi enaka raven učinkovitosti ukrepov proti ponarejanju v vseh državah. Politika EU na področju boja proti ponarejanju temelji na štirih stebrih: preprečevanje, zatiranje, usposabljanje in sodelovanje.

Back to top