Evropska unija

Zgodovina in namen evra

Zgodovina in namen evra

Zakaj skupna valuta?

EU si za ekonomsko in monetarno unijo (EMU) prizadeva že vse od poznih šestdesetih let prejšnjega stoletja. EMU vključuje usklajevanje gospodarskih in davčnih politik, skupno monetarno politiko ter skupno valuto evro. Prednosti enotne valute so številne: podjetjem olajšuje čezmejno trgovanje in izboljšuje učinkovitost gospodarstva ter potrošnikom daje širšo izbiro in več priložnosti.

Vendar so doseganje tega cilja oteževale različne politične in gospodarske ovire: pomanjkljiva politična zavezanost cilju v določenih obdobjih, razhajanja glede gospodarskih prednostnih nalog in pretresi na mednarodnih trgih. Te ovire je bilo treba premagati, da bi lahko zgradili ekonomsko in monetarno unijo.

Pot do evra

Stabilnost mednarodnih valut v obdobju takoj po vojni ni trajala dolgo. Pretresi na mednarodnih valutnih trgih so ogrozili skupni sistem cen skupne kmetijske politike, glavnega stebra tedanje Evropske gospodarske skupnosti. Na kasnejša prizadevanja za stabilne menjalne tečaje so negativno vplivale naftne krize in drugi pretresi, dokler ni leta 1979 ugledal luč evropski monetarni sistem (EMS).

EMS je temeljil na sistemu menjalnih tečajev, ki je nihanja sodelujočih valut ohranjal v strogih mejah. Ta pristop, ki je temeljil na usklajevanju monetarnih politik med državami članicami, je bil povsem nov in se je uspešno uporabljal več kot desetletje. Med predsedovanjem Jacquesa Delorsa so guvernerji centralnih bank držav članic EU pripravili Delorsovo poročilo o tem, kako zgraditi EMU.

Od Maastrichta do evra in evrskega območja, 1991–2002

V Delorsovem poročilu je bilo predlagano tristopenjsko pripravljalno obdobje za ekonomsko in monetarno unijo in evrsko območje, ki je zajemalo obdobje med 1990 in 1999. Evropski voditelji so sprejeli priporočila Delorsovega poročila.

Nova Pogodba o Evropski uniji, ki je vsebovala določbe, potrebne za izvajanje monetarne unije, je bila sprejeta decembra 1991 na evropskem vrhu v nizozemskem Maastrichtu.

Po desetletnih pripravah je bil 1. januarja 1999 uveden evro: prva tri leta po uvedbi je bil „nevidna valuta“, ki se je uporabljala samo za računovodske namene in elektronska plačila. Kovanci in bankovci so bili uvedeni 1. januarja 2002 in na ta datum se je v 12 državah članicah izvedela najobsežnejša menjava gotovine v zgodovini.

Back to top