Evropski mladinski portal
Informacije in možnosti za mlade v Evropi.

Kako preprečiti radikalizacijo mladih?

HRYO
Na konferenci o premagovanju marginalizacije mladine, ki jo je 3. maja 2017 pripravila Mladinska organizacija za človekove pravice (HRYO), so se zbrali pravni strokovnjaki, oblikovalci politik in neposredni strokovni delavci ter se lotili vprašanj nasilnega ekstremizma pri mladih Evropejcih.

In September 2015, Tamimount Essaide, Director of the Maison de Quartier St Antoine (MQSA) in Brussels, met Saliha Ben Ali, a mother whose 19-year-old son died in Syria after joining ISIL. Mrs Ben Ali is the founder of Society Against Violent Extremism. Together with MQSA and Women Without Borders they launched the Mother’s School as a tool to understand and combat the problem of young people embracing extremism. ‘We receive calls from mothers concerned about the future of their children, and mothers can be the first to notice sadness or isolation in a child, so they can play a role as regards early warning and safeguarding their children’ explained Tamimount. During a 15-week period at the Mother’s School, the participants get a better understanding of their children’s environment, learn how to carry out intelligent prevention and strengthen the emotional ties between parents and children’.

 

This initiative exemplifies an idea shared by all conference speakers: the first battleground to overcome youth marginalisation and prevent violent radicalisation is the local area.

Tamimount Essaidi, direktorica doma četrtne skupnosti  Maison de Quartier St Antoine (MQSA) v Bruslju se je septembra 2015 sestala s Saliho Ben Ali, materjo 19-letnega fanta, ki se je pridružil Daišu v Siriji in umrl v spopadu. Saliha Ben Ali je ustanovila Društvo za boj proti nasilnemu ekstremizmu. Skupaj s četrtno skupnostjo MQSA in organizacijo Ženske brez meja je uvedla  Šolo za matere, ki pomaga razumeti in se spopasti s problemom mladih, ki preidejo v ekstremizem. „Kličejo nas matere, ki jih skrbi prihodnost njihovih otrok. Matere prve zaznajo žalost otroka ali njegovo izoliranost, zato imajo pomembno vlogo pri zgodnjem ukrepanju in zaščiti otroka“, je pojasnila Tamimount Essaidi. Udeleženke šolo obiskujejo 15 tednov in se v tem času naučijo bolje razumeti okolje svojih otrok, kako se lotiti inteligentne preventive in kako okrepiti čustvene vezi med starši in otroci.“

 

Ta pobuda ponazarja tudi prepričanje vseh govornikov na konferenci: z marginalizacijo in nasilno radikalizacijo mladih se je treba spoprijeti v domačem okolju.

 

Veliki zagovornik takšnega lokalnega pristopa je Bart Somers, župan Mechelena v Belgiji in prejemnik nagrade svetovni župan 2016. Spregovoril je o dveh neprijetnih resnicah: „prvič, skoraj 4 200 mladih Evropejcev se je pridružilo Daišu, in če se bo število nasilno radikaliziranih mladih, ki se vključujejo v Daiš, še povečevalo, jih varnostne službe ne bodo več mogle spremljati. Drugič, deradikalizacija je težaven proces, saj terja veliko časa in denarja, uspeha pa ne jamči.“ Zato se zavzema za preprečevanje in premagovanje marginalizacije mladih.

 

„Ne potrebujemo več policistov in posebnih zakonov. Najprej je treba poskrbeti za politiko vključevanja v lokalnem okolju in za varnost svojega mesta, nikakor ne smemo dovoliti, da naše soseske ostanejo brez storitev in služb in so v njih kriminalci tisti, po katerih se zgledujejo mladi,“ je dejal mechelenski župan. Opozoril je tudi, da kljub trditvam o naši večkulturni družbi „ljudje v številnih mestih ne živijo skupaj, temveč drug poleg drugega v otočkih enokulturnega okolja“.  Poudaril je, kako pomembne so mešane šole, športni klubi, mladinski klubi. V Mechelenu imajo nogometni klub, v katerem igrajo mladi iz različnih kulturnih okolij. A ne igrajo samo nogometa, skupaj se tudi učijo in kdor dobi v šoli slabo oceno, naslednji teden ne more igrati. V mestu je tudi boksarski klub, ki ga je ustanovil nekdanji preprodajalec mamil in ki je namenjen najbolj ranljivim mladim v mestu. Učijo se boksati, vendar pod pogojem, da v šoli dobro delajo. Če koga zalotijo, da se pretepa na cesti, ga vržejo iz kluba.

 

Tudi Caterina Chinnici, sopredsedujoča medskupini Evropskega parlamenta za otrokove pravice, meni, da „bi moral biti boj proti marginalizaciji in diskriminaciji najpomembnejša prioriteta na evropski ravni. Preprečevanje in ponovno vključevanje bi morala potekati prek izobraževanja.“ Ne gre za nov pristop, saj se spominja, da je tudi njen oče, sodnik Rocco Chinnini, ki ga je ubila mafija leta 1983, „bil inovator v kazenskem pravu, saj je bil prvi sodnik, ki je v stikih in delu z mladimi videl orodje za preprečevanje radikalizacije“.

 

 

 

 

 

 

Adélaide Vanhove iz mednarodnega observatorija za mladoletniško kazensko pravo (International Juvenile Justice Observatory), je opozorila: „Zapor je najslabši kraj za mlade, ki imajo težave, saj se tam lahko radikalizirajo in se pridružijo skrajnežem.“ Dejala je, da „se zelo malo pozornosti namenja dejstvu, da so nekateri osumljeni ali domnevni teroristi še otroci in mladoletni. Večina držav članic EU na področju boja proti terorizmu nima politike, ki bi obravnavala otroke.“ Adélaide Vanhove je prepričana, da „zgolj represivni ukrepi ne zadoščajo več; pravzaprav imajo lahko celo nasproten učinek“. Pozvala je k sprejetju nove strategije, ki bo temeljila na preprečevanju. Prav iz tega razloga je Observatorij uvedel  projekt Preprečevanje radikalizacije mladoletnih: izobraževanje pravosodnih delavcev za uveljavitev alternativnih možnosti namesto pridržanja (2016–2018). Gre za izmenjavo dobrih praks med sodniki, tožilci, sodnimi uslužbenci, odvetniki, mediatorji in oblikovalci politik. Za pravosodne delavce pripravljajo priročnik in spletni tečaj, ki jim bosta v pomoč pri obravnavanju radikalizacije v zaporu in preučevanju alternativnih možnosti namesto zapora, tudi vloge skupnosti in družine pri deradikalizaciji.

 

V boju proti radikalizaciji imajo pomembno vlogo tudi prostovoljci. Kot je dejala direktorica Evropskega centra prostovoljstva (CEV) Gabriella Civico , „negativni stereotipi podžigajo sovražno ravnanje, prostovoljstvo pa ima moč, da ruši te stereotipe in uveljavlja razumevanje in strpno sprejemanje razlik ter tako preprečuje ekstremizem“. Poudarila je, da prostovoljstvo gradi skupnostne vezi in odpornost ter ustvarja prostor za izvajanje strategij preprečevanja. Bila pa je kritična do tradicionalne civilne družbe, ki „se ne loteva radikalizacije in se ne zoperstavlja ekstremistični ideologiji, predvsem zaradi neznanja in neizkušenosti ter strahu pred reakcijo javnosti, ki bi lahko v tem videla popustljivost do kriminala, in bi civilna družba lahko izgubila finančna sredstva“.

 

Tamimount Essaidi ne prejema finančne podpore za Šolo za matere, kljub temu že pripravljajo nadaljevanje v septembru. Poudarila je, da so se radikalizirani mladi pridružili terorističnim skupinam, ker so jim dale „občutek, da jih poslušajo“. Potrdila je, da je deradikalizirati neko osebo tako težko, kot rešiti koga iz sekte. Zadovoljno se je nasmehnila, ko je pripovedovala o 15-letniku, ki se je pridružil teroristični skupini v Siriji, vendar je Tamimountini organizaciji uspelo delo z družino in se je mladoletnik lahko izvil iz nasilnega ekstremizma in se vrnil domov v Belgijo. „Njegova mama je imela pri tem ključno vlogo, nič manj pomembna ni bila vloga krajevnih organov, ki so fantu ponudili še eno priložnost,“ je še pojasnila Tamimount Essaidi. „In zdaj je v prvem letniku medicine.“