Navigacijska pot

Posodobitev : 07/07/2014

work

Dvojna obdavčitev

V določenih primerih lahko vaš dohodek hkrati obdavčita različni državi:

Čeprav bodo za vas vedno veljali davčni predpisi države, v kateri imate prebivališče, se lahko zgodi, da boste morali plačevati davke tudi v drugi državi.

Večina držav je na srečo sklenila sporazume o izogibanju dvojnega obdavčevanja Deutsch English français . Na podlagi teh sporazumov ste običajno oproščeni dvojnega obdavčenja:

  • številni dvostranski davčni sporazumi določajo, da se znesek davka, ki ga plačate v državi dela, upošteva pri odmeri davka, ki ste ga dolžni plačati v državi prebivališča;
  • v drugih primerih velja, da se dohodki obdavčijo samo v državi dela in ste oproščeni davka v državi prebivališča.

Vedeti morate, da se davčne stopnje v dveh različnih državah najverjetneje razlikujejo. Če je davčna stopnja v državi, v kateri delate, višja, je to končna stopnja, ki jo boste plačali, četudi se davek, ki ga plačate v državi dela, upošteva pri odmeri davka, ki ste ga dolžni plačati v državi prebivališča, ali če vas država prebivališča oprosti plačila katerega koli dodatnega davka.

Da bi lahko uveljavljali oprostitev dvojnega obdavčevanja, boste morali morda dokazati, kje imate stalno prebivališče in da ste že poravnali davek na dohodek. Pri pristojnih nacionalnih organih Deutsch English français preverite, katera dokazila in dokumente morate predložiti.

Na tej strani boste našli samo najpogostejša pravila iz sporazumov o dvojnem obdavčevanju; točnejše informacije v zvezi s svojim primerom preverite v posameznem davčnem sporazumu.

Veljavna pravila

Obmejni delavci

Če živite v eni državi EU in delate v drugi, je obdavčitev dohodka odvisna od nacionalnih predpisov in sporazumov o izogibanju dvojni obdavčitvi med državama, ki pa se močno razlikujejo od predpisov, ki določajo, katera država je pristojna za vprašanja socialne varnosti.

Glede na sporazum o izogibanju dvojni obdavčitvi boste morali morda davek plačati v državi dela in državi prebivališča:

če ste zaposleni, država, v kateri delate, praviloma obdavči dohodek, ki ga zaslužite na njenem ozemlju;

če ste samozaposleni in prijavljeni v državi prebivališča, vendar opravljate storitve čez mejo, morate praviloma davek na dohodek plačati v državi, v kateri opravljate storitve, če imate tam stalno poslovno enoto ali sedež (denimo pisarno ali trgovino). Pri pristojnih davčnih organih preverite, kateri predpisi veljajo za vas;

če prebivate v eni državi EU, vendar zaslužite celoten ali skoraj celoten dohodek v drugi državi, kjer tudi plačujete davek, vas mora država, v kateri zaslužite dohodek, obravnavati kot rezidenta. To pomeni, da vam mora priznati enake davčne olajšave in oprostitve davka ter morebitne druge davčne ugodnosti, ki veljajo za rezidente, denimo osebne olajšave ali možnost, da skupaj z zakoncem oddate davčno napoved.

Več informacij o predpisih glede obdavčenja obmejnih delavcev lahko dobite pri čezmejnih partnerstvih evropskih služb za zaposlovanje v vaši regiji.

Napotitev na delo v tujino

Kadar vas delodajalec napoti na delo v tujino za krajši čas (za največ dve leti), boste še naprej zavarovani v sistemu socialnega varstva domače države. Vendar se dohodki, ki jih zaslužite med napotitvijo na delo v tujino, lahko obdavčijo v državi gostiteljici.

Kadar vas delodajalec napoti na delo v tujino, vam morda v državi dela ni treba plačati davka na dohodek, ki ga zaslužite med napotitvijo:

če v tujini preživite manj kot šest mesecev na leto in

če vam plačo izplača neposredno vaš delodajalec (doma) in ne podružnica ali drugo podjetje v lasti vašega delodajalca v državi, v kateri delate.

Direktor podjetja ali član upravnega odbora

Kadar prebivate v eni državi EU in ste član uprave podjetja iz druge države, lahko država, v kateri je sedež podjetja, obdavči vaše prejemke in dohodke iz tega naslova.

Država EU lahko pri odmeri davka upošteva katere koli prejemke v naravi (na primer delniške opcije ali službeni avtomobil), ki jih prejemate kot član uprave. 

Če imate poleg člana upravnega odbora v istem podjetju še druge funkcije (ste denimo svetovalec ali redno zaposleni), bodo vaši dohodki iz tega naslova obdavčeni pod enakimi pogoji kot za druge obmejne delavce (glej zgoraj).

Kadar delate v eni državi EU za podjetje s sedežem v drugi državi

Kadar prebivate v eni državi EU in ste zaposleni v podjetju s sedežem v drugi državi, boste v skladu z večino davčnih sporazumov praviloma obdavčeni samo v državi prebivališča.

Potujoči umetniki ali športniki

Dohodek, ki ga zaslužite v drugi državi EU pri izvajanju kulturno-umetniške dejavnosti (kot glasbenik, gledališčnik, igralec, pri nastopih na radiu ali televiziji) ali kot športnik, se lahko obdavčijo v tej državi. To velja tudi, kadar ste plačani posredno prek podjetja.

Praviloma se dolžina bivanja v tujini, ne glede na to, ali tam običajno delate, in znesek, zaslužen v tujini, ne upoštevata - odločilno je izvajanje dejavnosti v državi.

Če se nastop ali dogodek vsaj delno financira iz javnih sredstev ali če je višina plačila zanemarljiva, se vaš dohodek v nekaterih državah ne obdavči - bodo pa za vas še vedno veljali davčni predpisi v matični državi.

Matična država vam bo najpogosteje odobrila davčno olajšavo za davek, ki ste ga plačali v tujini, in sicer za honorar, ki ste ga zaslužili z nastopom ali izvedbo dogodka. Da bi bili upravičeni do takšne davčne olajšave, boste morali verjetno predložiti dokazila o davku, plačanem od dohodka, ki ste ga zaslužili v tujini.

Javni uslužbenci na delu v tujini

Če delodajalec javnega uslužbenca napoti na delo v tujino ali če javni uslužbenec prebiva v eni državi in dela v drugi državi, večinoma veljajo naslednji pogoji:

  • uslužbenec še naprej plačuje davek na osebni dohodek (dohodnino) samo v državi javne uprave, v kateri je uslužbenec zaposlen;
  • uslužbenec plačuje davek na dohodek v državi dela, samo če ima tam prebivališče in
    • je državljan te države ali
    • če razlog za selitev v državo dela ni bila zgolj napotitev javnega uslužbenca na delo v tujino (npr. uslužbenec je že prebival v tujini, preden je bil zaposlen kot javni uslužbenec). 

Brezposelne osebe, ki iščejo zaposlitev v tujini

Če preživite kratko obdobje (manj kot 6 mesecev na leto) v drugi državi EU, ne da bi delali, vas v tej državi verjetno ne bodo obravnavali kot davčnega rezidenta. V tem primeru bo nadomestilo za brezposelnost, ki ste ga prenesli iz druge države, obdavčeno samo v državi, ki ga izplačuje.

Če prebivate v drugi državi EU več kot 6 mesecev na leto, vas lahko v tej državi obravnavajo kot davčnega rezidenta - preneseno nadomestilo za brezposelnost se zato lahko obdavči v tej državi. Številni dvostranski davčni sporazumi namreč določajo, da se nadomestilo za brezposelnost obdavči samo v državi davčnega rezidentstva.

Vendar če ohranite stalno prebivališče in tesne vezi v matični državi, lahko tam običajno obdržite status davčnega rezidenta, tudi če v tujini ostanete več kot 6 mesecev. V tem primeru druga država EU ne sme obdavčiti vašega nadomestila za brezposelnost.

Upokojenec v tujini

Če se po upokojitvi preselite v drugo državo EU in ste tam več kot 6 mesecev na leto, vas lahko v tej državi obravnavajo kot davčnega rezidenta. V tem primeru boste morali morda plačati davek na vse svoje prihodke - vključno s pokojninami, ki jih prejemate iz drugih držav EU.

Izjema: pokojnine javnih uslužbencev so ponavadi obdavčene samo v državi javne uprave, v kateri je bil uslužbenec zaposlen.

Viri uporabnih informacij

To je samo splošni povzetek nekaterih najpogostejših pravil. Za informacije, ki veljajo v vašem primeru:

  • se obrnite na pristojno lokalno davčno upravo Deutsch English français ;
  • si poglejte sporazum o izogibanju dvojnega obdavčevanja Deutsch English français med državo gostiteljico in državo, kjer ste davčni rezident;
  • če ste javni uslužbenec na delu v tujini, preverite veljavna mednarodna pravila in morebitne druge diplomatske/konzularne dogovore glede upravičenosti do davčnih olajšav v državi, v kateri delate.
Pomoč in svetovanje