Obmejni delavci

Posodobitev : 12/2012

Obdavčitev

V kateri državi plačujete davke?

Tudi če imate status obmejnega delavca pri socialnih nadomestilih, je vaša obdavčitev odvisna samo od nacionalnih predpisov in sporazumov o izogibanju dvojni obdavčitvi med državama, ki pa ne zajemajo vedno vseh možnosti in se močno razlikujejo.

Mnogi sporazumi o izogibanju dvojni obdavčitvi ne vsebujejo posebnih določil za obmejne delavce, ker to področje v Evropi še ni usklajeno, posebna določila, ki vendarle obstajajo, pa se med seboj zelo razlikujejo.

Obrnete se lahko na čezmejna partnerstva evropskih služb za zaposlovanje v vaši regiji, kjer vam bodo morebiti pomagali poiskati posebne sporazume o obdavčenju obmejnih delavcev, ki bi se uporabili za vas.

Če vsak dan potujete na delo čez mejo, boste morali plačati davke v državi, ki je po sporazumu o izogibanju dvojni obdavčitvi za to pristojna, bodisi država, v kateri stalno prebivate, bodisi država, v kateri ste zaposleni.

Običajno bo država, v kateri delate, obdavčila dohodek, ki ga zaslužite na njenem ozemlju. V nekaterih primerih je lahko dohodek, ki ga zaslužite v državi, v kateri delate, oproščen davkov v državi, v kateri ste davčni zavezanec (kjer prebivate). Pogosto bosta obe državi upravičeni, da obdavčita vaš dohodek, v skladu s svojimi predpisi in s sporazumom o izogibanju dvojni obdavčitvi, vendar vam bo država, v kateri prebivate (v kateri ste davčni zavezanec), priznala davčno olajšavo za davke, ki ste jih plačali v tujini (čeprav to ne bo v celoti nadomestilo plačanega davka).

O svojem primeru se pozanimajte pri čezmejnem partnerstvu evropskih služb za zaposlovanje.

Kolikšen davek na dohodek bom plačal?

Več informacij o davku na dohodek, kontaktni podatki davčnih organov in opredelitev rezidenta za davčne namene po državi:

Status navideznega rezidenta za davčne namene

Po predpisih EU vas mora država, v kateri zaslužite celoten ali skoraj celoten dohodek, obravnavati kot davčnega rezidenta, čeprav tam ne prebivate. Zato vam mora priznati enake olajšave in oprostitve, kot če bi tam prebivali. Vendar lahko vsaka država sama odloči, kolikšen delež dohodka predstavlja „skoraj celotni dohodek“.

Nekatere države EU priznajo obmejnim delavcem, ki delajo na njihovem ozemlju, status navideznega davčnega rezidenta, če:

njihov dohodek izhaja v celoti (ali skoraj v celoti) iz zaposlitve v tej državi in
njihov dohodek v državi prebivališča ne presega določenega zneska.

Skrbno se poučite o teh pogojih, preden se odločite za čezmejno delo.

Opozarjamo, da lahko v nekaterih državah (tj. državi, v kateri delate) uporabljajo različno opredelitev pojma „skoraj celotni dohodek“ in lahko upoštevajo tudi zelo majhne zneske, ki jih zaslužite v drugih državah.

Za podrobnejše informacije se obrnite na pristojno davčno upravo. Tudi evropski zaposlitveni svetovalci lahko praviloma zagotovijo splošne informacije o predpisih in davčnih organih v vaši novi državi.

Če imate status navideznega davčnega rezidenta, vas bodo obravnavali kot davčnega rezidenta države, v kateri delate – upravičeni boste denimo do:

skupne obdavčitve z zakoncem, če to država omogoča,
družinskih prejemkov in davčnih olajšav za nego otrok (tudi če stroški nastanejo v državi, v kateri prebivate),
davčne olajšave za hipotekarne obresti za lastnike stanovanj, tudi za stanovanje v državi, v kateri prebivate.

Praktični primer

Preverite, ali vas lahko obravnavajo kot navideznega rezidenta v državi, v kateri delate

Baptiste živi v Belgiji in dela v Nemčiji. Njegova žena Aurélie dela v Belgiji. Baptiste plačuje davke v Nemčiji. Ugotovil je, da je njegov neto dohodek veliko manjši, kot je pričakoval. Na nemškem davčnem uradu so mu povedali, da je obdavčen kot nerezident, ker dohodek njegove žene v Belgiji presega vrednost, pri kateri bi lahko uveljavil status navideznega rezidenta v Nemčiji.

Žal v njegovem primeru ni druge rešitve. Več držav EU omogoča obmejnim delavcem, da lahko plačujejo davke kot navidezni davčni rezidenti (njihov dohodek se obdavči točno tako, kot če bi prebivali v državi, v kateri delajo). To omogoča številne davčne olajšave, ki se praviloma ne uporabljajo za davčne zavezance, ki niso rezidenti. Toda pogoji so običajno zelo strogi, kot kaže Baptistov primer.

Primer

Navidezni rezidenti bi morali biti upravičeni do nekaterih davčnih olajšav v skladu z nacionalno zakonodajo (za prispevke za poklicno pokojninsko zavarovanje, zasebno zdravstveno in invalidsko zavarovanje itd.), torej do olajšav zaradi obveznih prispevkov v matični državi. Če menite, da ste diskriminirani, se obrnite na svetovalne službe.

Potrebujete pomoč?

Niste našli želenih informacij? Ste naleteli na težave?