Poštena konkurenca - Slovenija

Posodobitev 04/2010

Pravne zahteve

Slovenija je prostor pobudi za svobodni trg dodelila v svoji ustavi, vključno z določbami proti omejevanju ali izkrivljanju konkurence.

Ustava Republike Slovenije

Podrobni predpisi o izvrševanju in varstvu konkurence so vključeni v naslednjih zakonih:

Protimonopolna politika

Temeljni zakon o nelojalni konkurenci je Zakon o varstvu konkurence, ki prepoveduje dejanja, ki v nasprotju z zakonom omejujejo konkurenco na trgu ali nasprotujejo dobrim poslovnim običajem pri nastopanju na trgu ali pomenijo nedovoljeno špekulacijo. Posamezna dejanja nelojalne konkurence so:

nelojalno, netočno, zavajajoče, diskriminatorno oglaševanje;
napačno označevanje blaga;
prikrivanje napak;
poseganje v poslovne odnose s tujino;
neupravičeno neupoštevanje ali kršenje pogodb;
podkupovanje;
trgovanje na podlagi notranjih informacij;
kršenje poslovnih skrivnosti itd.
Zakon o varstvu konkurence

Sporazumi

Temeljni zakon, ki obravnava omejitve, je Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence, ki ureja omejevalna ravnanja, koncentracije podjetij in podobna ravnanja, ki bistveno omejujejo učinkovito konkurenco. Njegov cilj je omejiti sporazume, ki:

določajo nakupne ali prodajne cene ali druge pogoje poslovanja;
omejujejo ali nadzorujejo proizvodnjo, prodajo, tehnični razvoj ali naložbe;
uvajajo neenake pogoje za primerljive posle z drugimi trgovinskimi partnerji in jih tako postavljajo v podrejen konkurenčni položaj;
pogojujejo sklepanje pogodb s tem, da sopogodbeniki sprejmejo dodatne obveznosti, ki po svoji naravi ali glede na trgovinske običaje nimajo nikakršne zveze s predmetom takšnih pogodb;
določajo razdelitev trgov ali virov nabav med udeležence.
Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence

Zakon prepoveduje tudi omejevanje trga z oblastnimi akti ali dejanji (vlada, državni organi, lokalne skupnosti, podjetja, organizacije in posamezniki, ki opravljajo javna pooblastila, ne smejo omejevati prostega nastopanja podjetij na trgu).

Zloraba prevladujočega položaja

Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence prepoveduje tudi zlorabo prevladujočega položaja na trgu (prevladujoč položaj na trgu je večji od 40 odstotkov ali večji od 60 odstotkov, če gre za dve ali več podjetij) z:

neposrednim ali posrednim pogojevanjem nepoštenih prodajnih ali nakupnih cen ali drugih nepoštenih pogojev;
neupravičenim zviševanjem ali zniževanjem cen;
omejevanjem proizvodnje, trgov ali tehničnega napredka;
uporabo neenakih pogojev za primerljive posle z drugimi poslovnimi partnerji, kar te partnerje postavlja ali sili v konkurenčno slabši položaj;
pogojevanjem sklepanja pogodb s sprejemom dodatnih obveznosti, ki po svoji naravi in glede na trgovinske običaje niso povezane z vsebino teh pogodb.

Zakon omejuje tudi koncentracijo podjetij.

Izjeme v zvezi s sklepanjem sporazumov in usklajenimi praksami podjetij se uporabljajo pri manjših omejitvah (če skupni delež udeleženih družb in podjetij, ki so od njih odvisna, ne presega 10 % na ustreznem trgu) in za naslednje skupine pogodb:

pogodbe o ekskluzivni in selektivni distribuciji;
pogodbe o ekskluzivni pravici do nabave;
franšizne pogodbe;
pogodbe, ki so vertikalni sporazumi o odstopu izkoriščanja pravic industrijske lastnine, kadar je to nujno, da kupec lahko pogodbeno blago ali storitve uporablja, prodaja ali preprodaja in določila o odstopu niso glavni namen pogodbe.
Uredba o skupinskih izjemah

Druge oblike nelojalne konkurence

Nelojalna konkurenca je dejanje podjetja pri nastopanju na trgu, ki je v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji in s katerim se povzroči ali utegne povzročiti škoda drugim udeležencem na trgu. Zakon o varstvu konkurence taksativno našteva, katera dejanja se štejejo za takšna, na primer reklamiranje, oglaševanje ali ponujanje blaga ali storitev z navajanjem neresničnih podatkov ali podatkov in izrazov, ki ustvarjajo ali utegnejo ustvariti zmedo na trgu, oglaševanje navidezne razprodaje ali navideznega znižanja cen in podobna dejanja, ki zavajajo potrošnike.

Zakon o varstvu konkurence

Državna pomoč

Zakon o pomoči za reševanje ter prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah določa namen, vrste državnih pomoči, merila, postopke ter način zagotavljanja sredstev iz proračuna Republike Slovenije za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah, ki imajo sedež v Republiki Sloveniji. Oblike državnih pomoči po tem zakonu so:

krediti
subvencije
subvencije obrestnih mer
poroštva
kapitalske naložbe
odlog pri plačilu davkov in prispevkov
Zakon o pomoči za reševanje ter prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah

Varstvo potrošnikov

Zakon o varstvu potrošnikov ureja pravice potrošnikov in potrošnic pri ponujanju, prodajanju in drugih oblikah trženja blaga in storitev s strani podjetij in določa dolžnosti državnih organov in drugih subjektov, da te pravice zagotavljajo.

Zakon o varstvu potrošnikov

Varstvo potrošnikov je tudi eno izmed pomembnih področij, na katerih Tržni inšpektorat RS opravlja inšpekcijski nadzor.

Tržni inšpektorat RS

Nacionalni organi za varstvo konkurence

Urad za varstvo konkurence ureja preprečevanje "omejevanja konkurence" tako, da nadzoruje določbe ustreznega zakona.

Urad za varstvo konkurence

Vrhovno sodišče Republike Slovenije zagotavlja sodno varstvo pred odločitvami urada. Urad je odgovoren tudi za vodenje postopkov v zvezi s kršitvami določb iz členov 81 in 82 Pogodbe o ustanovitvi Evropskih skupnosti.

Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Na področju konkurence je Tržni inšpektorat Republike Slovenije pristojen za nadzor nad izvrševanjem pravnih določb in ocenjevanje dejanj nelojalne konkurence.

Tržni inšpektorat Republike Slovenije

Združitev podjetij urejajo stroge določbe.

Združitve — Slovenija

Upravni postopki

Priglasitev združitve

Če so v transakciji udeležena podjetja v posameznem od zadnjih dveh let na slovenskem trgu pred obdavčitvijo ustvarila skupni letni promet nad 33,300.000 eurov ali za več kot 40 odstotkov prodaj, nakupov ali drugih transakcij na slovenskem trgu s proizvodi ali storitvami, ki so predmet transakcije, morajo v enem tednu po sklenitvi pogodbe ali objavi javne ponudbe priglasiti koncentracijo Uradu za varstvo konkurence. Koncentracijo morajo udeleženci transakcije priglasiti Uradu na obrazcu v prilogi Uredbe o vsebini obrazca za priglasitev koncentracije podjetij.

Uredba o vsebini obrazca za priglasitev koncentracije podjetij

Priglasitev subvencije

Vse institucionalne enote, ki dodeljujejo državne pomoči, morajo sektorju za spremljanje državnih pomoči Ministrstva za finance posredovati podatke o vsebini državnih pomoči v skladu z določbami iz Zakona o spremljanju državnih pomoči. Enako velja tudi za dopolnitev ali spremembo že obstoječe državne pomoči ter za dodelitev pomoči po pravilu "de minimis" in pomoči, ki sodijo med skupinske izjeme.

Postopek posredovanja podatkov o vsebini pomoči - priglašanje poteka v dveh fazah. Upravljavci pomoči posredujejo sektorju podatke o vsebini predvidene pomoči na predpisanih obrazcih.

Pravdni spor

Pristojni organ za reševanje tožb proti domnevni nelojalni konkurenci je Urad za varstvo konkurence, ki presoja domnevne omejevalne sporazume ter domnevne zlorabe prevladujočega položaja. Na podlagi priglasitve opravlja presojo skladnosti koncentracij s pravili konkurence in jih po opravljenem postopku odobri, prepove ali odobri s pogoji.

Viri

Na spletišču Urada za varstvo konkurence so na voljo informacije o omejevanju konkurence. Možen je tudi dostop do publikacij urada o posameznih primerih, o katerih je urad presojal.

Urad za varstvo konkurence

Preverite tudi zakonodajo na to temo v:

Poštena konkurenca - Slovenija