Poštena konkurenca

Posodobitev 07/2011

Konkurenčno okolje je odločilno za gospodarsko rast in je v ospredju politike Evropske unije. Zato je EU določila pravila svobodne in poštene konkurence. Evropska komisija skrbi, da na trgu ne prihaja do izkrivljanja konkurence, pristojna pa je tudi za presojo protikonkurenčnega ravnanja.

Politika konkurence EU

Protimonopolna politika

Protimonopolna pravila podjetjem prepovedujejo sklepanje sporazumov, ki omejujejo konkurenco, in zlorabo prevladujočega položaja na trgu.

Protimonopolna politika

Sporazumi

Sporazumi med podjetji, ki omejujejo konkurenco, so prepovedani (člen 101 Pogodbe). Tako na primer karteli konkurenčnih podjetij, ki na ta način nadzorujejo cene ali si razdelijo trg, omejujejo konkurenco.

Pogodba o delovanju EU

Nekateri sporazumi, ki na primer spodbujajo tehnični napredek ali izboljšajo distribucijo, so koristni in zato dovoljeni. V nekaterih primerih veljajo skupinske izjeme, denimo za raziskave in razvoj ter prenos tehnologij. Toda ti sporazumi morajo izpolnjevati določene pogoje, sicer niso skladni s pravili EU o konkurenci.

Karteli

Zloraba prevladujočega položaja

Podjetja s prevladujočim položajem na trgu tega položaja ne smejo zlorabljati (člen 102 Pogodbe o delovanju EU). Primer zlorabe prevladujočega položaja so plenilske cene, s katerimi podjetje poskuša izločiti tekmece.

Pogodba o delovanju EU

Evropska komisija je še zlasti pozorna na pritožbe, ki jih v zvezi s tem pošljejo mala podjetja.

Pri uporabi pravil konkurence lahko Evropska komisija izvede preiskavo in naloži kazni. Zahteva lahko tudi podatke in izvede nenapovedane preglede v prostorih podjetja. Podjetjem, ki kršijo protimonopolna pravila EU, naloži plačilo globe ali zahteva, da spremenijo svoje ravnanje.

Združitve

Večja podjetja, ki se nameravajo združiti, potrebujejo odobritev Evropske komisije, ne glede na to, kje imajo svoj sedež: merilo je obseg poslovanja v EU. Za mala podjetja se običajno uporabljajo nacionalni predpisi o združitvah in ne pravila EU.

Zakonodaja o nadzoru združevanja podjetij
Združitev podjetij – Evropska unija Združitev podjetij – Evropska unija

Državna pomoč

Države EU včasih z državnimi sredstvi spodbudijo nekatere gospodarske dejavnosti ali zaščitijo nacionalno industrijo. Takšna državna pomoč lahko nekaterim podjetjem da prednost pred tekmeci, kar izkrivlja konkurenco. Pogodba o delovanju EU zato na splošno prepoveduje dajanje državne pomoči.

Pogodba o delovanju Evropske unije

Izjema je pomoč zaradi skupnega interesa. Pogodba navaja okoliščine, v katerih je državna pomoč dovoljena. Evropska komisija nadzoruje takšne pomoči, pri čemer upošteva pozitivne in negativne učinke na konkurenco.

Zakonodaja o državni pomoči
Nadzor državne pomoči

Podjetja lahko s spletnim obrazcem za pritožbo Komisijo obvestijo o državni pomoči, ki jo je po njihovem mnenju konkurenčno podjetje pridobilo nezakonito.

Obrazec za pritožbo

Izjeme

EU je sprejela več uredb o skupinskih izjemah, ki jasno določajo, kdaj je pomoč upravičena in kdaj države EU lahko dodelijo nekatere vrste pomoči brez predhodne priglasitve Komisiji.

Veljavna pravila so zdaj usklajena in združena v uredbi o splošnih skupinskih izjemah. Zajemajo: mala podjetja, regionalni razvoj, raziskave, inovacije, usposabljanje, zaposlovanje in tvegani kapital, varstvo okolja in spodbujanje podjetništva.

Uredba o splošnih skupinskih izjemah

Državna pomoč za mala podjetja

Po uredbi o splošnih skupinskih izjemah je državna pomoč malim podjetjem lažja, saj je uredba poenostavila pravila in povišala znesek dovoljene pomoči. Uredba je tudi v skladu z Aktom za mala podjetja, ki državam članicam dovoljuje pomoč malim podjetjem v različnih fazah razvoja.

Priročnik EU o državni pomoči za MSP [221 KB]
Akt za mala podjetja za Evropo

Reforma državne pomoči

EU od leta 2005 spodbuja dodeljevanje manjših, vendar bolj namenskih državnih pomoči, ki denimo spodbujajo gospodarsko rast, ustvarjajo nova delovna mesta in pomagajo malim podjetjem v težavah.

Reforma državnih pomoči

Preverite tudi zakonodajo na to temo v: