Navigacijska pot

Partnerji - Slovenija

Posodobitev 04/2010

Pravne zahteve

Način in pogoje za opravljanje trgovinske dejavnosti na domačem trgu in s tujino določa Zakon o trgovini. Trgovina obsega nakupovanje blaga zaradi nadaljnje prodaje in opravljanje trgovinskih storitev.

Temeljna statusna korporacijska pravila ustanovitve in poslovanja gospodarskih družb, samostojnih podjetnikov posameznikov in samostojnih podjetnic posameznic, povezanih oseb, gospodarskih interesnih združenj, podružnic tujih podjetij in njihovega statusnega preoblikovanja določa Zakon o gospodarskih družbah.

Obrt kot način opravljanja dejavnosti, pogoje za opravljanje obrtne dejavnosti, obrti podobne dejavnosti, dejavnost domače in umetne obrti, organiziranje obrtnega zborničnega sistema in osnove izobraževanja kadrov za potrebe opravljanja dejavnosti določa Obrtni zakon.

Gospodarski subjekti se morajo vpisati v poslovni in sodni register v skladu z določili Zakona o sodnem registru in Zakona o poslovnem registru.           

Vrste sodelovanja

             Franšizing   je oblika razpečave, pri kateri določeno podjetje drugim podjetjem daje pravico do prodaje blaga ali opravljanja storitev ob uporabi njegove blagovne znamke, znanja, tehnične podpore in zaščitenih pravic.

             Zakon o javno-zasebnem partnerstvu   kot projekte javno-zasebnih partnerstev opredeljuje tiste projekte, ki so v javnem interesu in so namenjeni bodisi izgradnji, vzdrževanju ali upravljanju javne infrastrukture bodisi so povezani z izvajanjem gospodarskih in drugih javnih služb. Zakon kot možne oblike javno-zasebnih partnerstev opredeljuje:

  • pogodbena partnerstva, ki se lahko izvajajo v obliki:
    • koncesijskega razmerja (koncesijsko partnerstvo) ali
    • javnonaročniškega razmerja (javnonaročniško partnerstvo)
  • statusna (institucionalna) partnerstva, ki se lahko izvajajo:
    • z ustanovitvijo pravne osebe
    • s prodajo deleža javnega partnerja v javnem podjetju ali drugi osebi javnega ali zasebnega prava
    • z nakupom deleža v osebi javnega ali zasebnega prava, z dokapitalizacijo ali na drug soroden in primerljiv način.

Kot koncesijska javno-zasebna partnerstva lahko opredelimo tista razmerja javno-zasebnih partnerstev pri katerih večino poslovnih tveganj prevzema zasebni partner.

             Gospodarsko interesno združenje (GIZ) lahko ustanovita vsaj dve družbi oziroma podjetnika. Cilj združenja je olajševati in pospeševati pridobitno dejavnost njegovih članov, izboljševati in povečevati rezultate te dejavnosti, ne pa ustvarjati lastnega dobička. V Sloveniji je veliko GIZ na najrazličnejših področjih.

V Sloveniji so zelo razvite tudi druge oblike sodelovanja, kot so skupna vlaganja, pri katerih dve ali več podjetij ustanovijo novo gospodarsko družbo, ali podizvajanje, pri katerem podjetnik na svojo odgovornost zaupa izvajanje dela ali celotne pogodbe, ki jo je sklenil s tretjo osebo.

Nove vrste evropske strukture poslovanja

Od vstopa Slovenije v Evropsko unijo lahko slovenski gospodarski subjekti vstopajo kot polnopravni člani v evropska gospodarska interesna združenja, evropske zadruge, evropska društva in ustanove ter druge oblike združevanja na evropski ravni.

             Zakon o gospodarskih družbah   posebej ureja ustanavljanje, upravljanje, prenos sedeža in prenehanje Evropske delniške družbe. Pogodbo o združitvi je treba predložiti registrskemu organu in o tem objaviti obvestilo, s katerim je treba delničarje opozoriti na njihovo pravico zahtevati prevzem delnic za plačilo denarne odpravnine, upnike pa na pravico zahtevati zavarovanje njihovih terjatev.

             Ministrstvo za finance RS   ureja predpise za odpravo dvojnega obdavčevanja. Slovenija je z vsemi državami članicami EU podpisala konvencijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka in premoženja.

Druge možnosti za širitev vašega podjetja so prevzem obstoječega podjetja, združitev z drugim podjetjem ali ustanovitev podružnice v drugi državi EU.

Upravni postopki

Gospodarski subjekti se morajo vpisati v poslovni in sodni register v skladu z določili Zakona o sodnem registru in Zakona o poslovnem registru.         

Podjetnik, ki opravlja gospodarsko dejavnost, se mora registrirati na davčni upravi kot davčni zavezanec za plačilo davka na dodano vrednost (DDV).

           Ministrstvo za finance RS   ureja predpise za odpravo dvojnega obdavčevanja

Slovenija je z vsemi državami članicami EU podpisala konvencijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka in premoženja.

Viri

Projekt FORUM ZA JAVNO-ZASEBNO PARTNERSTVO je zasnovan tako, da uporabnikom foruma omogoča celovito informacijo o javnih službah in javno-zasebnem partnerstvu in z njima povezanimi pojmi na enem mestu.

             Agencija za javnopravne evidence in storitve   (AJPES) nudi dostop do informacij o možnih partnerjih.

Informacije lahko pridobite tudi iz Poslovnega registra Slovenije, in sicer po elektronski poti s pomočjo aplikacije iPRS. Portal nudi tudi dostop do letnih poročil prek aplikacije FI-PO.

             InvestSlovenia   je spletišče, namenjeno potencialnim tujim vlagateljem, ki se zanimajo za možnosti naložb v Sloveniji.

             Izvozno okno   je spletišče, namenjeno slovenskim podjetnikom, ki nudi informacije o razvoju na tujih trgih.

Na spletni strani Trgovinske zbornice Slovenije so zbrane informacije o Sekciji slovenskih franšiznih družb.

Preverite tudi zakonodajo na to temo v:

Potrebujete pomoč?

Potrebujete pomoč?

Kontaktne točke mreže Enterprise Europe Network

Enterprise Europe Network s pomočjo lokalnih kontaktnih točk zagotavlja podjetjem informacije in nasvete.

Izberite svojo najbližjo kontaktno točko za pomoč in nasvete po meri:

Nadaljnja pomoč

JAPTI   - Javna agencija Republike Slovenije za podjetništvo in tuje investicije v sektorju za podjetništvo izvaja dejavnosti promocije podjetništva in informacije o možnostih za sodelovanje s tujimi podjetji.

V Sloveniji deluje več poslovnih združenj in zbornic, ki nudijo podporo v obliki informacij, izobraževanja in pomoči pri vstopanju na tuje trge.

Gospodarska zbornica Slovenije   v en sam okvir povezuje številne zbornice in poslovna združenja.

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije   nudi storitve in informacije o svojih članih.

Na področju storitev delujejo številne panožne zbornice, ki so večinoma pod okriljem GZS, nekaj pa je tudi samostojnih.