Navigacijska pot

Stečaj in nov začetek - Slovenija

Posodobitev 04/2010

Pravne zahteve

Podjetniki se lahko izognejo stečaju tako, da predvidijo težave – če pozorno spremljajo finančni položaj svojega podjetja.

             Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju   pokriva vse vrste postopkov zaradi insolventnosti (postopke prisilne poravnave in stečajne postopke), kakor tudi postopke zaradi prisilnega prenehanja za družbe, ki so pravne osebe (izbris iz sodnega registra brez likvidacije in obvezna likvidacija).

Postopki zaradi insolventnosti

Družba je v težavah, kadar ni zmožna z lastnimi sredstvi ali sredstvi, ki jih lahko pridobi od svojih družbenikov, delničarjev ali upnikov, ustaviti negativnih gibanj poslovanja. Predpostavlja se, da je družba v težavah:

  • v primeru kapitalskih družb, kadar tekoča izguba skupaj s prenesenimi izgubami preteklih let, doseže polovico osnovnega kapitala in je v zadnjih dvanajstih mesecih dosegla višino četrtine osnovnega kapitala;
  • v primeru osebnih družb, kadar tekoča izguba skupaj s prenesenimi izgubami preteklih let, doseže polovico kapitala, prikazanega v računovodski evidenci, in je tekoča izguba skupaj s prenesenimi izgubami preteklih let v zadnjih dvanajstih mesecih, dosegla višino četrtine kapitala, prikazanega v računovodski evidenci.

Ker je v skladu s filozofijo EU prednostna naloga preprečevanje propada podjetij, Zakon o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah predvideva možnosti finančnega prestrukturiranja s povečanjem osnovnega kapitala družbe z novimi denarnimi vložki (konverzija terjatev, vpis novih delnic itd.). Državna pomoč se lahko dodeli kot pomoč za pripravo in izvajanje programa prestrukturiranja ter kot pomoč pri poravnavi nastalih obveznosti do odpravnin delavcem, ki so postali tehnološki višek.

Za preprečitev stečaja se uvede postopek prisilne poravnave, ki z ukrepi finančnega preoblikovanja družbi omogoča, da ustvari boljše pogoje za odplačilo terjatev upnikov.

Če pa rešitev ni mogoča, se proti dolžniku sproži stečajni postopek. Namen teh postopkov je odplačilo terjatev upnikov ali likvidacija pravne osebe.

Na podlagi Zakona o alternativnem reševanju sodnih sporov pa je mogoče tudi reševanje sporov z mediacijo. Če se stranke s tem strinjajo, potem sodišče prekine sodni postopek za čas, ki ne sme biti daljši od treh mesecev. Kadar je to ustrezno, pa lahko sodišče po opravljenem posvetovanju s strankami na informativnem naroku stranke samo napoti v postopek alternativnega reševanja spora.

V mediaciji v gospodarskih sporih stranke same nosijo nagrado in potne stroške mediatorja, in sicer po enakih delih.

Odgovorni organi

Za reševanje gospodarskih sporov so pristojna okrajna, okrožna, delovna in višja sodišča ter višje delovno in socialno sodišče. O prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji podjetij odločajo okrožna sodišča, za odločanje v postopku osebnega stečaja podjetnika in stečaja zapuščine pa so pristojna okrajna sodišča.

Za uporabo alternativnega reševanja sporov sodišča lahko sprejmejo in izvajajo program alternativnega reševanja sporov kot dejavnost, organizirano neposredno pri sodišču (sodišču pridružen program), ali na podlagi pogodbe z ustreznim izvajalcem alternativnega reševanja sporov (s sodiščem povezan program). Za reševanje gospodarskih sporov pa poleg teh možnosti obstaja še Stalna arbitraža pri GZS.           

Obvladovanje stečaja

Če družba postane insolventna, mora poslovodstvo v enem mesecu po nastanku insolventnosti nadzornemu svetu predložiti poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja. Če meni, da obstaja najmanj 50-odstotna možnost, da bo družba lahko kratkoročno in dolgoročno odplačala svoje obveznosti, mora v poročilu navesti ukrepe finančnega prestrukturiranja, npr. izvedba povečanja osnovnega kapitala z novimi vložki, prodaja poslovno nepotrebnega premoženja itd.), in roke, v katerih jih bo izvedlo,

Če poslovodstvo ne verjame v možnosti finančnega prestrukturiranja, lahko pristojnemu sodišču predlaga začetek stečajnega postopka, ki se na podlagi pravnomočnega sklepa sodišča vpiše v register, v nazivu dolžnika pa se pripiše "v stečaju". Ko je vnovčena in razdeljena vsa stečajna masa, mora stečajni upravitelj v enem mesecu po razdelitvi sodišču predložiti končno poročilo, na podlagi katerega sodišče sprejme sklep o končanju stečajnega postopka. Ko ta sklep postane pravnomočen, se stečajni dolžnik po uradni dolžnosti  izbriše iz registra.

V skladu z Zakonom o jamstvenem skladu lahko predlog za začetek stečajnega postopka vloži tudi Jamstveni in preživninski sklad, ki skrbi za poravnavo obveznosti iz naslova pravic delavcev v primeru insolventnosti delodajalca.

Podjetniki, ki so doživeli stečaj, ne bi smeli izgubiti zaupanja v svojo sposobnost, da lahko ustanovijo novo podjetje.

Upravni postopki

Stečajni postopek: vodnik po korakih

Če poslovodstvo sprejme odklonilno mnenje glede možnosti za uspeh finančnega prestrukturiranja ali če vpis delnic za povečanje v razpisanem roku ni bil uspešen ali je skupščina zavrnila predlog za povečanje osnovnnega kapitala, mora poslovodstvo v treh dneh na okrožno sodišče vložiti predlog za začetek stečajnega postopka.

Ko sodišče sprejme sklep o začetku stečajnega postopka, mora poslovodstvo upravitelju takoj omogočiti dostop do poslovnih prostorov, izročiti ključe in drugo opremo, potrebno za dostop in varovanje teh prostorov, ter izročiti drugo premoženje, opremo ali listine, potrebne za prevzem tega premoženja. V treh delovnih dneh po začetku stečajnega postopka mu mora predati posle in izročiti vso poslovno in drugo dokumentacijo.

V postopkih zaradi insolventnosti upravitelja, ki ščiti interese upnikov, imenuje sodišče. Obstajajo podrobna pravila o medsebojni komunikaciji med Ministrstvom za pravosodje in sodiščem v zvezi z imenovanjem upravitelja.

           Upravitelj   mora začeti opravljati dejanja za unovčenje stečajne mase takoj po pripravi svojega  otvoritvenega poročila   in jih opravljati v rokih, določenih v  načrtu poteka stečajnega postopka. V skladu z zakonom v postopkih zaradi insolventnosti mora vse upnike, ki so v razmerju do insolventnega dolžnika v enakem položaju, obravnavati enako in postopek voditi tako, da se zagotovijo najugodnejši pogoji glede višine plačila in rokov za plačilo terjatev upnikov.

V okviru stečajnega postopka upravitelj upravlja s premoženjem družbe, ki je vključeno v stečajno premoženje za namene poplačil terjatev upnikov. Upniki morajo prijaviti svoje terjatve v treh mesecih po objavi oklica o začetku stečajnega postopka. V prijavi terjatev morajo navesti vse podatke, ki se zahtevajo v spodnjem elektronskem vprašalniku, in priložiti dokazila.

           Upravitelj   se mora v enem mesecu po poteku roka za prijavo terjatev izreči o vsaki pravočasno prijavljeni terjatvi, ali jo priznava ali prereka, s tem da sodišču predloži seznam preizkušenih terjatev. Upravitelj stečajno maso unovči

  • s prodajo premoženja stečajnega dolžnika,
  • izterjavo njegovih terjatev in
  • vsakim drugim pravnim poslom za uresničitev njegovih premoženjskih pravic.

           Pogodba o prodaji premoženja   stečajnega dolžnika se lahko sklene samo na podlagi javne dražbe ali zavezujočega zbiranja ponudb. Terjatve iz splošne razdelitvene mase plačuje po tem vrstnem redu:

  • prednostne terjatve,
  • navadne terjatve,
  • podrejene terjatve.

           Prednostna razdelitev   je razdelitev splošne razdelitvene mase za plačilo prednostnih terjatev.

           Splošna razdelitev   je razdelitev splošne razdelitvene mase za plačilo navadnih in podrejenih terjatev.

           Končna razdelitev   je poznejša razdelitev, ki se opravi, ko je unovčena vsa stečajna masa.

Upravitelj sme opraviti plačilo ali drugo izpolnitev v breme stečajne mase samo na podlagi sklepa sodišča.

Upravitelj mora v enem mesecu po opravljeni končni razdelitvi predložiti sodišču svoje končno poročilo, na podlagi katerega sodišče sprejme sklep o končanju stečajnega postopka in razreši upravitelja. Na podlagi pravnomočnega sklepa o končanju stečajnega postopka se stečajni dolžnik po uradni dolžnosti izbriše iz registra.

Sicer pa stečajni postopek lahko predlagata tudi upnik ali Jamstveni in preživninski sklad. Pravico do izplačila v višini najmanj 4,5 minimalnih plač Iz Jamstvenega sklada imajo z izpolnitvijo zahtevka za poravnavo obveznosti delavci, ki jim je prenehalo delovno razmerje zaradi insolventnosti delodajalca ali so izgubili delo zaradi izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije. Če ima delodajalec sedež v eni od drugih držav članic EU ali EGP, ima delavec pravice po Zakonu o jamstvenem skladu v primeru, če je na podlagi pogodbe o zaposlitvi opravljal delo na ozemlju Republike Slovenije.

Vsa večja dejanja uprave in postopkovna dejanja v postopkih zaradi insolventnosti je treba objaviti na spletišču Agencije za javnopravne evidence in storitve (AJPES) ali jih celo vpisati v sodni register.

Javno objavljeni in  brezplačno dostopni   so:

  • podatki o posameznem postopku prisilne poravnave, stečaja in prisilne likvidacije,
  • sodni sklepi
  • oklici o začetku postopka, oklici o razpisih naroka in drugi oklici
  • zapisniki o narokih in poteku sej upniškega odbora,
  • poročila upraviteljev,
  • seznami preizkušenih terjatev,
  • vsi razpisi javnih dražb in vabil k dajanju ponudb v zvezi z unovčevanjem stečajne mase.

           Osebni stečaj   zadeva samostojne podjetnike. Postopek lahko sproži dolžnik ali upnik.

Sodišče imenuje upravitelja insolventnosti, ki spremlja finančno stanje dolžnika, slednji pa mora o vseh spremembah poročati upravitelju. 

Z začetkom postopkov zaradi insolventnosti preneha status dolžnika kot samostojnega podjetnika.

Reorganizacija

           Finančno prestrukturiranje   je celota ukrepov, ki se izvedejo, da bi dolžnik postal kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben, in lahko vključujejo:

  • zmanjšanje in odložitev zapadlosti dolžnikovih obveznosti,
  • izvedbo povečanja osnovnega kapitala z novimi stvarnimi vložki, katerih predmet so terjatve upnikov do dolžnika, ali z novimi denarnimi vložki.

Družbe v težavah lahko za reševanje pridobijo državno pomoč v naslednjih oblikah:

  • krediti,
  • subvencije,
  • subvencije obrestnih mer,
  • poroštva,
  • kapitalske naložbe,
  • odlog pri plačilu davkov in prispevkov,

vendar morajo predložiti program prestrukturiranja, ki mora vsebovati:

  • analizo vzrokov za nastale težave z oceno gospodarskih in socialnih posledic v primeru stečaja družbe,
  • predstavitev ciljev družbe in strategije za dosego ciljev po posameznih področjih,
  • prestrukturiranje (tržno, tehnološko, finančno, kadrovsko, ekološko),
  • projekcije poslovanja za petletno obdobje (variantno: optimistična, realna, pesimistična),
  • časovni razpored aktivnosti.
  • Zakon o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah

Prisilna likvidacija

Eden od postopkov prisilnega prenehanja je postopek prisilne likvidacije.  Sodišče   začne postopek prisilne likvidacije:

  • po uradni dolžnosti, če tako določa zakon, ali
  • na predlog osebe, za katero zakon določa, da je upravičena predlagati začetek postopka prisilne likvidacije

Stranke postopka prisilne likvidacije so  družbeniki pravne osebe, nad katero se vodi postopek.  Upniki   niso stranke v tem postopku, v katerem se tudi ne oblikuje upniški odbor. Če je pravna oseba, nad katero je bil začet postopek prisilne likvidacije, insolventna, mora upravitelj v njenem imenu v 15 dneh po ugotovitvi sodišču predlagati, da začne stečajni postopek. 

Viri

Na spletišču Vrhovnega sodišča Republike Slovenije lahko pridobite sezname različnih že začetih postopkov zaradi insolventnosti.

             Bisnode, družba za poslovne informacije, vodi visoko kakovostno in celovito podatkovno bazo 40 000 družb, bank, zavarovalnic, pokojninskih skladov in 55 000 samostojnih podjetnikov v Sloveniji.

Preverite tudi zakonodajo na to temo v:

Življenje in gibanje v Evropi

Potrebujete pomoč?

Potrebujete pomoč?

Kontaktne točke mreže Enterprise Europe Network

Enterprise Europe Network s pomočjo lokalnih kontaktnih točk zagotavlja podjetjem informacije in nasvete.

  • Enterprise Europe Network English

Izberite svojo najbližjo kontaktno točko za pomoč in nasvete po meri:

Nadaljnja pomoč

Davčna uprava   nudi pomoč v obliki navodil in informacij o postopkih zaradi insolventnosti.

Pomoč in informacije o postopkih zaradi insolventnosti so na voljo na sodišču in Ministrstvu za pravosodje, ki organizira usposabljanje o postopkih zaradi insolventnosti.

Koristne informacije o insolventnosti in možnostih usposabljanja na tem področju so na voljo tudi na Gospodarski zbornici in Obrtniško-podjetniški zbornici Slovenije.           

Stalna arbitraža pri GZS   je v Sloveniji edina splošna institucionalna arbitraža, ki omogoča domačemu in mednarodnemu poslovnemu okolju reševanje gospodarskih sporov z arbitražo in posredovanjem.