Navigacijska pot

Družba - Slovenija

Posodobitev 04/2010

Pravne zahteve

Načela in cilji odnosov med obema socialnima partnerjema so zapisani v Socialnem sporazumu 2007-2009, ki ga je vlada sklenila z delodajalskim in delavskim sektorjem v Sloveniji. Novi sporazum še ni na vidiku.

Sporazum predstavlja osnovo za zakonodajo o socialnem skrbstvu in obvezuje podjetja k izpolnjevanju določenih zahtev v zvezi s socialnimi pravicami zaposlenih in njihovih družin.

Nediskriminacija, enaka obravnava in enakost spolov

Več zakonov posebej podrobno obravnava najobčutljivejše pripadnike delovne sile, vključno s starejšimi, nosečnicami, invalidnimi delavci, mladimi itd., izhajajoč iz zgornjih načel, zapisanih v ustavi:

"V Sloveniji so vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj ali katerokoli drugo osebno okoliščino. Vsi so pred zakonom enaki."

Skupne temelje za izboljšanje položaja žensk in ustvarjanje enakih možnosti spolov na političnem, gospodarskem, socialnem in drugih področjih družbenega življenja določa Zakon o enakih možnostih žensk in moških.

Podlago za zagotavljanje enakega obravnavanja oseb na vseh področjih družbenega življenja ne glede na osebne okoliščine, vključno s spolom, je pravno še nadgradil Zakon o uresničevanju načela enakega obravnavanja.           

Delovno pravo

Pogodbeno pravo

Delovna razmerja, ki se sklepajo s pogodbo o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem, ureja Zakon o delovnih razmerjih. Cilji zakona so:

  •  vključevanje delavcev v delovni proces,
  •  zagotavljanje usklajenega poteka delovnega procesa ter preprečevanje brezposelnosti, pri čemer se upošteva pravica delavcev do svobode dela,
  •  dostojanstvo pri delu in
  •  varstvo interesov delavcev v delovnem razmerju.

Najpomembnejši zakoni, izvršilni predpisi in kolektivne pogodbe, ki urejajo odnose na socialnoekonomskem področju in zagotavljajo stabilne pogoje poslovanja za podjetja, sona voljo na spletni strani Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS).

Odnosi med delodajalci in delojemalci

             Zakon o kolektivnih pogodbah ureja stranke, vsebino, postopek sklenitve kolektivne pogodbe, njeno obliko, veljavnost in prenehanje, mirno reševanje kolektivnih delovnih sporov ter evidenco in objavo kolektivnih pogodb.

Pravico do minimalne plače, njeno višino in pogoje, pod katerimi se lahko izplačuje prehodni znesek minimalne plače, ter način njenega določanja in objave predpisuje Zakon o minimalni plači za zaposlitev za polni delovni čas najmanj 36 in največ 40 delovnih ur na teden, v kar je vključen vsakodnevni polurni plačani odmor za malico. Od 1. marca 2010 minimalna mesečna plača znaša 734,15 evrov bruto oz. 562,00 evrov neto.         

Varnost in zdravje pri delu

Dolžnosti delodajalcev in delavcev v zvezi z varnim in zdravim delom ter ukrepi za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu ureja Zakon o varnosti in zdravju pri delu, ki od delodajalca, med drugim, zahteva, da v pisni obliki izdela in sprejme izjavo o varnosti, s katero določi način in ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu, in da delavce pošilja na redne zdravstvene preglede.

Ta zakon določa tudi organe, pristojne za varnost in zdravje pri delu, med katerimi je najpomembnejši Urad Republike Slovenije za varnost in zdravje pri delu, ki deluje v sklopu Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Urad spremlja in ocenjuje stanje varnosti in zdravja pri delu ter pripravlja rešitve za enotno urejanje varnosti in zdravja pri delu.

Pravdni spori

V delovnih in socialnih sporih odločajo delovna in socialna sodišča, katerih pristojnosti, organizacijo in sestavo določa Zakon o delovnih in socialnih sodiščih.

Kot skrajno obliko boja za svoje pravice imajo delavci tudi pravico do stavke, ki jo podrobno ureja Zakon o stavki.

V sporih glede varstva osebnih podatkov pa se prizadeti lahko obrneja na informacijskega pooblaščenca Republike Slovenije:           

Obvezni socialni standardi dopolnjujejo zahteve, povezane z vodenjem zaposlenih.

Podjetja gredo lahko na lastno pobudo dlje, kot določajo zakonske minimalne okoljske zahteve.

Upravni postopki

Nediskriminacija, enaka obravnava in enakost spolov

           Komisija za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti   obravnava pritožbe in predloge državljanov, v katerih opozarjajo na določene probleme pri izvajanju zakonov in drugih aktov, obravnava pritožbe, ki se nanašajo na posamične zadeve in ukrepa pri pristojnih organih ter proučuje prošnje, pritožbe in druge pobude splošnega pomena, ki jih pošiljajo državljani državnemu zboru in drugim organom ter ugotavlja vzroke zanje.

Varnost in zdravje pri delu

V skladu z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu mora delodajalec v izjavi o varnosti ugotoviti možne vrste nevarnosti in škodljivosti na delovnem mestu in v delovnem okolju ter oceniti tveganja za nastanek poškodb in zdravstvenih okvar, z njimi seznaniti delavce in jih usposobiti za varno delo.

Socialno zavarovanje

Delodajalec mora vsako prosto delovno mesto z izpolnitvijo posebnega obrazca (PD-1) osem dni pred zaposlitvijo novega delavca sporočiti Zavodu za zaposlovanje RS.

Po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi je delodajalec dolžan delavca prijaviti na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v obvezno pokojninsko, invalidsko, zdravstveno zavarovanje in zavarovanje za primer brezposelnosti v roku 15 dni od nastopa dela.

Delodajalci za zagotavljanje dodatne socialne varnosti delavcev plačujejo socialne prispevke preko:

  • posrednih prispevkov (prispevki za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje, zdravstveno varstvo, zaposlovanje, materinsko varstvo in poškodbe na delovnem mestu);            
  • neposrednih prispevkov za socialno varstvo (plače v primeru bolniške odsotnosti, odpravnine ob upokojitvi, odpravnine v primeru trajno presežnih delavcev in solidarnostna pomoč).

Pomoč glede socialne varnosti lahko najdete na spletnih portalih eVEM ali e‑uprava.

Vse informacije, postopki in obrazci za socialno zavarovanje so na spletni strani Zavoda RS za zaposlovanje.         

Viri

             Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Republike Slovenije zagotavlja informacije o pravicah v zvezi s pokojninskim in invalidskim zavarovanjem.

Če zaposlujete invalidne osebe, lahko informacije o pomoči najdete na spletni strani Sklada za spodbujanje zaposlovanja invalidov.

             Zavod za zdravstveno zavarovanje nudi informacije o pravicah zaposlenih do zdravstvenega zavarovanja.

Informacije o pravicah in obveznostih v primeru brezposelnosti so na voljo na portalu Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje. Vsebuje informacije za delodajalce in iskalce dela ter navaja podrobnosti o uveljavljanju pravice do zavarovanja v primeru brezposelnosti posameznika.

             Zavod za varstvo pri delu skrbi za varno in zdravo delovno in življensko okolje.

             Gospodarsko združenje za varnost in zdravje pri delu: namen GZVZD je združiti podjetja s področja varnosti in zdravja pri delu in v njih strokovnjake iz cele Slovenije in ponuditi celovito storitev varnosti in zdravja pri delu na enem mestu.

Preverite tudi zakonodajo na to temo v:

Potrebujete pomoč?

Potrebujete pomoč?

Kontaktne točke mreže Enterprise Europe Network

Enterprise Europe Network s pomočjo lokalnih kontaktnih točk zagotavlja podjetjem informacije in nasvete.

Izberite svojo najbližjo kontaktno točko za pomoč in nasvete po meri:

Nadaljnja pomoč

Inšpektorat Republike Slovenije za delo ureja splošna načela inšpekcijskega nadzora, organizacijo inšpekcij, položaj, pravice in dolžnosti inšpektorjev, pooblastila inšpektorjev, postopek inšpekcijskega nadzora, inšpekcijske ukrepe in druga vprašanja, povezana z inšpekcijskim nadzorom.

Informacije in pomoč v zvezi z obveznostmi delodajalcev in davčne olajšave v socialnem zavarovanju urejata Davčna uprava in Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije.