Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija - Govor - [Check Against Delivery]

Govor Michela Barniera, glavnega pogajalca za izvedbo in pripravo pogajanj z Združenim kraljestvom, na plenarnem zasedanju Evropskega odbora regij

Bruselj, 22. marca 2017

„Pogoji za sklenitev sporazuma v pogajanjih z Združenim kraljestvom“

Spoštovani predsednik Markkula,

dober dan želim vsem –

predsednikom, županom, članom Odbora regij.

Zelo sem vesel, da sem spet med vami, in zahvaljujem se vam za povabilo k razpravi o prihodnjih pogajanjih, ki bodo težavna in nenavadna. Tokrat prvič od novembra javno govorim o teh vprašanjih. Dovolite mi izraziti še nekaj solidarnosti, saj smo pravkar izvedeli za pretresljive dogodke v Londonu. Bilo je nekaj žrtev; v tem trenutku ne vem, kaj natanko se je zgodilo, vendar želim izraziti solidarnost z britanskim narodom in tamkajšnjimi organi.

Evropska unija in Združeno kraljestvo sta 44 let sodelovala pri skupnem projektu.

  • Skupaj smo ustvarili enotni trg, tako da smo podrli medsebojne ovire in sprejeli skupna pravila, ki so omogočila prost pretok blaga in storitev ter prosto gibanje oseb.
  • Skupaj smo kot dodatek k nacionalnim državljanstvom ustvarili evropsko državljanstvo ter okrepili vrednote pravne države, miru in demokracije, ki so temelj naše evropske identitete.
  • Skupaj smo podprli ponovno združitev Evrope po padcu berlinskega zidu. Združeno kraljestvo je bilo ambiciozno ter je hitro odprlo svoje meje in svoj trg dela za državljane iz novih držav članic. Zavezali smo se tudi k financiranju kohezijske politike – za kar se legitimno zavzema vaš odbor – da bi zmanjšali zgodovinske in ozemeljske razlike na naši celini.

Ta skupni projekt se bo nadaljeval, vendar na željo Združenega kraljestva brez njega.

Odločitev večine Britancev za izstop iz Evropske unije je privedla do izjemnih okoliščin.

Zdaj vemo, da bo Združeno kraljestvo 29. marca Evropski svet uradno obvestilo, da namerava izstopiti iz EU, s čimer bo formalno sprožilo dveletno obdobje pogajanj.

 

Na podlagi tega obvestila bodo 27 voditeljev držav in vlad ter predsednika Donald Tusk in Jean-Claude Juncker v roku nekaj tednov začeli pripravljati smernice, na podlagi katerih bom moral voditi pogajanja in pri tem upoštevati pooblastila, ki sem jih prejel od Evropskega sveta in Sveta ter zaupanje Evropskega parlamenta, ki vas danes gosti.

Brexit bo imel pomembne človeške, gospodarske, finančne, pravne in politične posledice,

vendar bi bile posledice nesprejetja dogovora za vse še večje.

  • Več kot štirje milijoni državljanov – tako državljanov Združenega kraljestva v EU kot državljanov EU v Združenem kraljestvu – bi se namreč morali soočiti s skrajno negotovostjo glede svojih pravic in prihodnosti,
  • pojavile bi se težave z oskrbo v Združenem kraljestvu, ki bi prekinile vrednostne verige,
  • ponovno bi bili uvedeni obremenjujoči carinski pregledi, ki bi neizogibno upočasnili trgovino in podaljševali čakalne vrste tovornjakov v Doverju,
  • nastale bi resne motnje v zračnem prometu v Združeno kraljestvo in iz njega,
  • ustavila bi se distribucija jedrskega materiala v Združenem kraljestvu, saj to nenadoma ne bi bilo več del skupnosti EURATOM.
  • Tovrstnih primerov lahko naštejem še veliko.

Takšne razmere bi močno prizadele Združeno kraljestvo: dve tretjini njegove trgovine trenutno omogočajo – in ščitijo – enotni trg ter prostotrgovinski sporazumi Evropske unije z več kot 60 partnerskimi državami.

Tudi za Unijo, za našo Unijo, bo imel izstop negativne posledice, čeprav bomo še naprej uživali koristi enotnega trga 27 držav in prostotrgovinskih sporazumov.

Pogajanj ne želimo zaključiti brez dogovora.

Želimo si, da bi bil dogovor sprejet in da bi nam to uspelo.

Da bi nam to uspelo skupaj z Britanci in ne proti njim.

Zato je prednostna naloga moje ekipe v imenu sedemindvajseterice doseči sporazum o urejenem izstopu Združenega kraljestva in utreti pot novemu partnerstvu.

Danes se moramo pogovoriti o pogojih za sklenitev sporazuma.

Prvi pogoj je enotnost sedemindvajseterice, ki gre z roko v roki s preglednostjo in javno razpravo.

Odkar sem 1. oktobra nastopil svoj mandat, sem se srečal z vladami vseh 27 držav članic.

 

V zadnjih nekaj tednih sem začel svojo drugo turnejo po prestolnicah ter se spet srečal z vladami, pa tudi nacionalnimi parlamenti, sindikati in strokovnimi organizacijami.

V tem obdobju in med trajanjem pogajanj bom seveda tesno sodeloval z Evropskim svetom, njegovim predsednikom Donaldom Tuskom, Svetom, Evropskim parlamentom in njegovim predsednikom Antoniom Tajanijem ter vsemi drugimi organi in institucijami Evropske unije.

Zato sem, spoštovani predsednik Markkula ter spoštovani dame in gospodje, zelo vesel, da ste me danes sprejeli v Odboru regij. Z Odborom sem pogosto sodeloval, ko sem bil komisar za regionalno politiko. Vi namreč zastopate regije, mesta in podeželska območja v vsej njihovi raznolikosti.

Enotnost ne pomeni enoličnosti. Enotnost je prvi pogoj za sklenitev sporazuma po pogajanjih,

kar je seveda v našem interesu. Vendar je tudi – to želim povedati našim britanskim partnerjem, saj vem, da so nekateri od njih danes tukaj – v interesu Združenega kraljestva. Konec koncev bomo oboji potrebovali združeno Evropo za dosego dogovora.

Poleg tega naj dodam, da se bo ta enotnost še okrepila, če bo temeljila na preglednosti in javni razpravi. Vaš odbor bo v tej javni razpravi prav gotovo spet dejavno sodeloval.

Ta pogajanja ne smejo potekati v tajnosti.

Pogajali se bomo pregledno in odprto ter vsem pojasnili, kaj delamo.

Med pogajanji moramo tudi objektivno pojasniti, kaj pomeni „izstop iz Evropske unije“, in sicer tako za državo, ki odhaja, kot tudi za druge države članice.

Državljanom moramo povedati resnico o tem, kaj pomeni brexit – in to bomo tudi storili.

Drugi pogoj za sklenitev sporazuma je odprava negotovosti, ki je nastala po odločitvi Združenega kraljestva za izstop iz Evropske unije.

Ta negotovost najbolj skrbi štiri in pol milijone državljanov:

  • poljske študente, ki lahko študirajo na britanskih univerzah pod enakimi pogoji kot britanski študenti;
  • britanske upokojence, ki prebivajo v Španiji in so upravičeni do zdravstvenega varstva pod enakimi pogoji kot španski upokojenci;
  • romunske medicinske sestre in zdravnike, ki prispevajo h kakovosti zdravstvenega varstva v Združenem kraljestvu
  • ali inženirje iz Italije, Nemčije ali od kod drugod, ki so se odločili za delo v Združenem kraljestvu, tako kot se je na tisoče britanskih državljanov zaposlilo v Berlinu, Rimu ali na Dunaju.

 

Zavedamo se njihovih dvomov, razumemo njihove skrbi in na to se moramo učinkovito odzvati.

Dolgoročno zagotavljanje njihovih pravic, ki jih imajo kot evropski državljani, bo že od samega začetka pogajanj naša najpomembnejša prednostna naloga.

Naše vodilo bo: „Državljani na prvem mestu!“ Pozdravljam odločitev kolegija komisarjev, ki je danes zjutraj potrdil prijavo dveh državljanskih pobud.

Zadevna vprašanja so zapletena, tako glede pravice do prebivanja, dostopa do trga dela, pokojnin ali pravic socialne varnosti kot glede dostopa do izobrazbe.

Vsako od teh vprašanj bomo obravnavali sistematično, nobena podrobnost ne bo spregledana in v zvezi s tem že sodelujemo z vsemi državami članicami.

To bo zahtevalo svoj čas, zagotovo več mesecev. V zvezi s tem moramo z Združenim kraljestvom opraviti resno pravno delo.

Lahko in tudi morali pa bi se čim prej dogovoriti o načelih neprekinjenega delovanja, vzajemnosti in nediskriminacije, da ti državljani ne bi bili v negotovem položaju.

Temu sledi odpravljanje negotovosti za regionalne in lokalne organe ter vse upravičence programov, ki se financirajo iz evropskega proračuna.

O kom in čem govorimo?

  • O upravičencih Evropskega socialnega sklada, ki s skoraj 90 milijardami evrov za vse regije pomaga osebam, ki so najmanj usposobljene in imajo največje težave pri iskanju zaposlitve.
  • O upravičencih Evropskega sklada za regionalni razvoj, ki ga vsi dobro poznate: gre za skoraj 200 milijard evrov podpore regijam v gospodarskih težavah in izoliranim regijam.
  • O upravičencih Junckerjevega naložbenega načrta, ki vključuje skoraj 315 milijard evrov naložb, s katerimi se borimo proti podnebnim spremembam, na primer s financiranjem gradnje polja vetrnih elektrarn v Belgiji. Načrt prav tako podpira napredno infrastrukturo na področju zdravstvenega varstva in energetike v Združenem kraljestvu.
  • O upravičencih raziskovalnega programa Obzorje 2020, ki EU omogoča naložbe v višini skoraj 80 milijard evrov v znanost in industrijske inovacije, ki nam pomagajo pri soočanju z velikimi izzivi našega časa.
  • Za vse te programe velja:
  • odobrili smo jih skupaj kot osemindvajseterica z Združenim kraljestvom;
  • financiramo jih skupaj kot osemindvajseterica;
  • njihove koristi uživamo skupaj kot osemindvajseterica.

Vsaka država mora spoštovati svoje obveznosti, ki jih ima do drugih. Naj bom povsem jasen: če država izstopi iz Unije, ni kaznovana, nobene cene ni treba plačati za izstop, moramo pa poravnati račune. Od Britancev ne bomo zahtevali niti enega evra plačila za tisto, s čimer se niso strinjali že kot država članica.

Prav tako bo tudi sedemindvajseterica izpolnila svoje obveznosti do Združenega kraljestva, njegovih državljanov, podjetij in regij. To je ravnanje v duhu vzajemne odgovornosti.

Spoštljivo bi vas spomnil na misel enega največjih mož evropske zgodovine – Winstona Churchilla: „cena odličnosti je odgovornost“.

To velja za Združeno kraljestvo in tudi za nas.

Tretja negotovost, ki je posledica odločitve Združenega kraljestva o izstopu, se nanaša na nove meje Unije.

S tem mislim zlasti na Irsko.

V preteklosti sem bil komisar, pristojen za program PEACE. Dobro poznam vlogo Unije pri krepitvi dialoga na Severnem Irskem in podpori Velikonočnem sporazumu, za katerega jamči tudi Združeno kraljestvo.

Zato bomo vsi, vključno z mano, med temi pogajanji še posebej pozorni na posledice odločitve Združenega kraljestva za izstop iz carinske unije ter na vse, kar bi lahko na kakršen koli način oslabilo dialog in mir.

Gospod predsednik, gospe in gospodje,

za sklenitev sporazuma je še tretji pogoj: vse moramo opraviti v pravilnem zaporedju in umestiti v kontekst.

Dejanski izziv je namreč vzpostavitev novega partnerstva med Evropsko unijo in Združenim kraljestvom, ki bo stalo na trdnih temeljih in medsebojnem zaupanju.

To pomeni upoštevanje pravilnega zaporedja: najprej je treba doseči dogovor o načelih urejenega izstopa Združenega kraljestva, da bi lahko pozneje v duhu zaupanja razpravljali o naših prihodnjih odnosih.

Prej kot se bomo dogovorili o načelih urejenega izstopa, prej bomo lahko oblikovali te prihodnje odnose.

Nasprotno pa bomo, če ne bomo odpravili negotovosti in če bomo težke teme prihranili za konec pogajanj, tvegali neuspeh.

Gotovo se bodo pojavili težki trenutki.

Skozi vso svojo politično kariero, tudi tedaj, ko sem bil predsednik regije Savoja, se mi je vedno znova potrdilo eno: ovire je veliko lažje premagati, če stvari pogledamo iz širše perspektive in težave postavimo v kontekst. To bomo storili v teh pogajanjih, in sicer čim prej.

Kakšna bo naša perspektiva?

To bo perspektiva „novega partnerstva“ med Evropsko unijo in Združenim kraljestvom.

Dolgo – prav od prvih volitev leta 1972, ko sem bil star 21 let in sem sodeloval v kampanji za pristop Združenega kraljestva k Evropski skupnosti – sem bil prepričan, da smo z Združenim kraljestvom stkali trajno vez. Imamo skupne vrednote in interese

in že danes lahko začnemo oblikovati prve zametke našega novega partnerstva, čeprav je za začetek pogajanj še prezgodaj.

Osrednja točka tega partnerstva bo prostotrgovinski sporazum, o katerem se bomo v primernem trenutku začeli pogajati z Združenim kraljestvom.

Ta prostotrgovinski sporazum ne more biti enak temu, kar obstaja zdaj, in na to moramo biti vsi pripravljeni.

Združeno kraljestvo se je odločilo za izstop iz enotnega trga in carinske unije. Čez dve leti bo imelo status tretje države.

Jasno je, da bo zaradi te odločitve položaj Združenega kraljestva manj ugoden od položaja države članice.

Združeno kraljestvo ne bo moglo prosto izbirati in sodelovati le v nekaterih delih enotnega trga.

Ta prostotrgovinski sporazum bo brez primere v evropski zgodovini:

doslej so bili vsi trgovinski sporazumi z Evropsko unijo – sklenjeni z več kot 60 državami, na primer z Južno Korejo in nedavno tudi s Kanado – podpisani v okviru regulativnega zbliževanja.

Tokrat je položaj drugačen: že na začetku pogajanj so standardi in pravila med Združenim kraljestvom in EU-27 popolnoma usklajeni.

To, s čimer bomo imeli opraviti, ne bo regulativno zbliževanje, temveč tveganje oziroma verjetnost regulativnega razhajanja, ki bi lahko škodilo enotnemu trgu.

Vlade, Evropski parlament, jaz kot pogajalec, nacionalni parlamenti in civilna družba bomo pazili, da se to razhajanje ne bi prevesilo v regulativni damping.

V nasprotnem primeru bi ta pogajanja izzvala nesporazume in nasprotovanja samemu prostotrgovinskemu sporazumu.

Rad bi vas opozoril, da bodo morale ta sporazum, ki bi bil nedvomno mešani sporazum, v vsakem primeru ratificirati vse države članice in njihovi nacionalni parlamenti.

Da bi preprečili to tveganje, moramo preprečiti regulativni damping. Ključnega pomena bo zajamčiti in zagotoviti izvrševanje teh skupnih pravil ter enakih konkurenčnih pogojev.

Strinjamo se s Thereso May, ki je nedavno pozvala k „pogumnemu in ambicioznemu prostotrgovinskemu sporazumu“.

Seveda podpiramo ambicioznost! Vendar ta ambicioznost velja tudi za socialne, davčne in okoljske standarde ter standarde varstva potrošnikov, ki jih evropski državljani upravičeno podpirajo.

Vrednote in interesi, ki nas povezujejo z Združenim kraljestvom, presegajo zgolj trgovino.

Ambiciozni smo na področjih raziskovalnih in inovacijskih mrež, laboratorijev in univerz, četudi se bo regulativni in finančni okvir sedanjega sodelovanja v prihodnosti spremenil.

Ambiciozni smo v boju proti podnebnim spremembam, kjer bomo še uspešnejši, če bomo sodelovali v duhu skupnih zavez iz Pariškega sporazuma.

Ambiciozni smo na področju mednarodnega sodelovanja in razvoja, zlasti ko gre za našo sosednjo celino Afriko.

Ambiciozni smo na področju notranje in zunanje varnosti, pa naj bo to boj proti terorizmu, izmenjava informacij, boj proti hibridnim grožnjam ali kibernetska varnost.

To pravim še zlasti danes, ko pomislim na žrtve napadov v Londonu, pa tudi žrtve napadov v Bruslju 22. marca in vse žrtve napadov v Evropi in po svetu.

Ambiciozni smo na področju obrambe.

Pri tem je imelo Združeno kraljestvo ves čas dejavno in pomembno vlogo v Natu, skupaj s številnimi evropskimi državami, prav tako pa tudi pri številnih pobudah in operacijah Evropske unije, povezanih s skupno varnostno in obrambno politiko.

Pri delu sedemindvajseterice v zvezi z lastno obrambo na podlagi predlogov Federice Mogherini in Komisije bi morali pustiti odprto možnost dvostranskega sodelovanja z Združenim kraljestvom.

V trgovinskih pogajanjih ne bi smeli barantati z varnostjo naših sodržavljanov,

ne bi smeli izbirati med varnostjo in trgovinskimi interesi.

Gospod predsednik, gospe in gospodje,

ko se bomo dogovorili o novem partnerstvu, bomo lahko opredelili potrebne prehodne ureditve.

Zavedamo se, da bo za oblikovanje novega partnerstva potrebnega precej časa, pa naj gre za prostotrgovinski sporazum ali kakršno koli drugo obliko sodelovanja.

Morda bodo na nekaterih področjih potrebne določene prehodne ureditve, tega zaenkrat še ne vemo.

Vsekakor morajo biti te morebitne ureditve pod nadzorom evropskega prava in z njim povezanega pravnega sistema. Njihovo trajanje bo strogo omejeno in nikakor ne bodo obsegale prostega izbiranja poljubnih elementov enotnega trga.

 

Nazadnje bi rad ponovil, da je naš namen v teh pogajanjih doseči sporazum. Pri tem bomo odločni in prijazni, a nikakor ne naivni. Danes sem govoril zelo odkrito, da bi vsi razumeli pogoje za sklenitev sporazuma:

  • sedemindvajseterica bo vedno delala skupaj – pregledno in v okviru javne razprave.
  • Čim prej je treba odpraviti negotovosti, ki so nastale z odločitvijo Združenega kraljestva za izstop: najprej za državljane, nato za upravičence do sredstev iz evropskega proračuna in potem še glede novih meja Unije.
  • Zadeve je treba postaviti v pravilno zaporedje in vse umestiti v kontekst.

Nato bomo lahko razpravljali o naših prihodnjih odnosih, saj bodo temeljili na trdnih temeljih.

Ko že govorim o prihodnosti sedemindvajseterice, mi ni treba posebej poudarjati dejstva, da se vprašanja, izzivi in nova evropska agenda ne bodo vrteli le okrog brexita, temveč bodo veliko obsežnejši.

Sedanja in prihodnja prednostna naloga je okrepitev naše Unije za reševanje skupnih izzivov.

Evropska komisija je začela to razpravo pod vodstvom predsednika Jeana-Clauda Junckerja z objavo bele knjige o prihodnosti Evrope.

Ta teden bodo voditelji držav in vlad v Rimu praznovali 60. obletnico ustanovitvene Pogodbe.

Kljub krizam ter brexitu in z njim povezanim težavam ob tej obletnici ne bomo nostalgični ali defenzivni,

ampak bo to pomemben trenutek za sedemindvajseterico ter nov začetek in zagon za Unijo.

Hvala.

SPEECH/17/723


Side Bar