Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija - Govor

PREDSEDNIK JEAN-CLAUDE JUNCKER Govor o stanju v Uniji 2017*

Bruselj, 13. septembra 2017

1

UVOD – VETER V JADRIH

Spoštovani gospod predsednik, cenjene poslanke in poslanci Evropskega parlamenta,

ko sem lani ob takem času stal pred vami, je bilo moj govor precej preprosteje sestaviti.

Vsem je bilo jasno, da naša Unija ni v dobrem stanju.

Evropa je bila po letu, ki nas je pretreslo do temeljev, ranjena.

Na voljo smo imeli samo dve možnosti. Ali združimo moči ob pozitivni evropski agendi ali pa se umaknemo vsak v svoj kot.

Ob tej izbiri sem zagovarjal enotnost.

Predlagal sem pozitivno agendo, s katero bi, kot sem dejal lani, pomagali oblikovati Evropo, ki varuje, Evropo, ki opolnomoča, Evropo ki ščiti.

Evropski parlament jo je v preteklih dvanajstih mesecih pomagal uresničevati. Vsak dan naredimo korak naprej. Tako ste si sinoči prizadevali doseči dogovor o instrumentih trgovinske zaščite in o podvojitvi naše evropske naložbene zmogljivosti. Uspelo vam je. Hvala vam.

Zahvaljujem se tudi 27 voditeljem držav članic. Le nekaj dni po mojem lanskoletnem govoru so na vrhu v Bratislavi pozdravili mojo agendo in se s tem odločili za enotnost. Odločili so se stopiti skupaj in se osredotočiti na tisto, kar nas združuje.

Skupaj smo pokazali, da Evropa svojim državljanom lahko prinaša rezultate, kadar in kjer je to resnično pomembno.

Vse odtlej se je naš zagon počasi, a zanesljivo krepil.

Pri tem nam je bilo v pomoč, da se je gospodarska napoved obrnila v našo korist.

Gospodarstvo zdaj okreva že peto leto in resnično v prav vseh državah članicah.

V preteklih dveh letih je rast v Evropski uniji presegla rast v ZDA. V celotni Uniji tako zdaj znaša 2 %, v evroobmočju pa 2,2 %.

Stopnja brezposelnosti je najnižja v zadnjih devetih letih. V tem mandatu je bilo doslej ustvarjenih skoraj osem milijonov delovnih mest. Dela kar 235 milijonov ljudi, tako da je v Evropski uniji zaposlenih več ljudi kot kadarkoli doslej.

Zaslug za to ne gre pripisati samo Evropski komisiji, čeprav sem prepričan, da bi okrivili nas, če bi bilo osem milijonov delovnih mest izgubljenih.

Vendar so evropske institucije odigrale svojo vlogo in pomagale obrniti trende.

Lahko si pripišemo zasluge za naš evropski naložbeni načrt, ki je doslej spodbudil naložbe v vrednosti več kot 225 milijard evrov. V njegovem okviru so bila odobrena posojila 450 000 malim podjetjem in več kot 270 infrastrukturnim projektom.

Prav tako si lahko pripišemo zasluge za dejstvo, da imajo zaradi odločnega ukrepanja evropske banke spet dovolj kapitalske moči za posojila podjetjem, ki se tako lahko razvijajo in ustvarjajo nova delovna mesta.

Lahko si tudi pripišemo zasluge za znižanje javnega primanjkljaja s 6,6 % na 1,6 %, kar nam je uspelo s pametno uporabo Pakta za stabilnost in rast. Zahtevamo fiskalno disciplino, vendar pazimo, da ne zatremo rasti. Kljub kritikam ta pristop dejansko odlično deluje po vsej Uniji.

Deset let po izbruhu krize evropsko gospodarstvo končno spet raste.

In skupaj z njim raste tudi naše zaupanje.

Naših 27 voditeljev in voditeljic, Parlament in Komisija v našo Unijo vračajo Evropo. In v našo Unijo skupaj vračamo unijo.

V preteklem letu smo videli, kako se je vseh 27 voditeljev drug za drugim povzpelo na Kapitolski grič v Rimu, kjer so obnovili svoje zaobljube drug drugemu in naši Uniji.

Glede na vse navedeno sem prepričan: Evropa ima spet veter v svojih jadrih.

Zdaj se nam je ponudila priložnost, ki pa ne bo večno trajala.

Izkoristimo dani zagon, ujemimo veter v jadra.

Za to moramo storiti dvoje:

Prvič, nadaljevati moramo pot, ki smo jo začrtali lani. Pred nami je še 16 mesecev, v katerih lahko Parlament, Svet in Komisija dosežejo resničen napredek. Razpoložljivi čas moramo izkoristiti za dokončanje tega, kar smo začeli v Bratislavi, in uresničiti svojo lastno pozitivno agendo.

Drugič, začrtati moramo smer za prihodnost. Kot je nekoč zapisal Mark Twain – citiram – bomo čez mnoga leta bolj razočarani zaradi stvari, ki jih nismo storili, kot zaradi tistih, ki smo jih. Nastopil je čas, da do leta 2025 zgradimo enotnejšo, močnejšo, bolj demokratično Evropo.

 

 

 

OSTATI NA ZAČRTANI POTI

Spoštovani gospod predsednik, cenjene poslanke in poslanci,

ne smemo dopustiti, da nas med zrenjem v prihodnost zanese s poti.

Namenili smo se dokončati energetsko unijo, varnostno unijo, unijo kapitalskih trgov, bančno unijo in enotni digitalni trg. Skupaj smo že veliko dosegli.

Kot je potrdil Parlament, je Komisija predstavila že 80 % predlogov, ki jih je obljubila na začetku svojega mandata. Zdaj moramo sodelovati in te predloge spremeniti v zakonodajo, zakonodajo pa uresničiti v praksi.

Kot vedno bo tudi pri tem potrebnega nekaj popuščanja. Vem, da so predlogi Komisije za reformo našega skupnega azilnega sistema in okrepitev predpisov o napotitvi delavcev povzročili hude polemike. Za dosego dobrega končnega rezultata se bodo morale vse vpletene strani potruditi, da se bodo lahko približale druga drugi. Danes želim reči naslednje: Komisija je pripravljena sklepati kompromise, vse dokler je njihov rezultat pravi za našo Unijo in pravičen do vseh njenih držav članic.

Pripravljeni smo, da do maja 2018 predstavimo še preostalih 20 % pobud.

Danes zjutraj sem predsedniku Evropskega parlamenta in predsedniku vlade Estonije, čigar odločno delo za Evropo bi rad pohvalil, poslal pismo o nameri, v katerem so navedene prednostne naloge za prihodnje leto.

Tukaj ne morem naštevati vseh teh predlogov in jih ne bom, dovolite pa mi, da jih omenim pet, ki so še posebej pomembni.

Prvič, želim, da okrepimo evropsko trgovinsko agendo.

Da, Evropa je odprta za poslovanje. Vendar pričakuje vzajemnost. To, kar dajemo, želimo tudi prejemati.

Trgovina ni nekaj abstraktnega. Trgovina pomeni delovna mesta in ustvarjanje novih priložnosti za mala in velika evropska podjetja. Vsaka dodatna milijarda evrov izvoza podpira 14 000 dodatnih delovnih mest v Evropi.

Trgovina pomeni izvažanje naših standardov, najsi gre za socialne ali okoljske standarde, varstvo podatkov ali zahteve glede varnosti hrane.

Evropa je od nekdaj privlačen kraj za poslovanje.

In od preteklega leta so se pred našimi vrati začeli vrstiti partnerji z vsega sveta, ki želijo z nami skleniti trgovinske sporazume.

Ob pomoči tega Parlamenta smo pravkar sklenili trgovinski sporazum s Kanado, ki se bo začasno uporabljal od prihodnjega tedna. Z Japonsko smo dosegli političen dogovor o prihodnjem gospodarskem partnerstvu. Na dobri poti smo, da do konca leta tak sporazum sklenemo še z Mehiko in južnoameriškimi državami.

Danes poleg tega predlagamo, naj se začno tudi trgovinska pogajanja z Avstralijo in Novo Zelandijo.

Želim, da bi se vsi ti sporazumi zaključili še pred koncem tega mandata in da bi pogajanja o njih potekala ob največji meri preglednosti.

Odprta trgovina mora iti z roko v roki s preglednim načinom odločanja.

Zadnjo besedo o vseh trgovinskih sporazumih bo imel Evropski parlament. Tako njegovi poslanci in kot tudi poslanci nacionalnih in regionalnih parlamentov morajo biti zato izčrpno obveščeni že od prvega dne pogajanj. Komisija bo poskrbela, da bo to tako.

Odslej bo Komisija v celoti objavila vse osnutke pogajalskih mandatov, ki jih bo predlagala Svetu.

Državljani imajo pravico vedeti, kaj predlaga Komisija. Časi nepreglednosti, govoric in neprestanih dvomov o namenih Komisije so mimo.

Svet pozivam, naj ob sprejetju končnih pogajalskih mandatov ravna enako.

Naj povem enkrat za vselej: nismo naivni zagovorniki proste trgovine.

Evropa mora vedno braniti svoje strateške interese.

Zato danes predlagamo nov okvir EU za pregledovanje naložb. Če želi tuje podjetje v državni lasti kupiti evropsko pristanišče, del naše energetske infrastrukture ali podjetje za obrambno tehnologijo, bi o tem morala potekati razprava, prodaja pa bi morala teči pregledno in nadzorovano. Naša politična odgovornost je, da vemo, kaj se dogaja pri nas doma in da lahko po potrebi poskrbimo za našo skupno varnost.

 

Drugič, Komisija želi poskrbeti, da bo naša industrija postala močnejša in konkurenčnejša.

To še zlasti velja za našo proizvodno bazo in 32 milijonov delavcev, ki so njena hrbtenica in izdelujejo vrhunske izdelke v svetovnem merilu, kot so naši avtomobili, ki nam zagotavljajo prednost.

Ponosen sem na našo avtomobilsko industrijo. Vendar sem globoko pretresen, ko se potrošnike zavestno in namerno zavaja. Avtomobilsko industrijo pozivam k odkritosti in odpravi nepravilnosti. Namesto iskanja lukenj v zakonih bi morali vlagati v čiste avtomobile jutrišnjega dne.

Spoštovane poslanke in poslanci, nova strategija za industrijsko politiko, ki smo jo predstavili danes, bo naši industriji pomagala, da ostane ali postane vodilna v svetu pri inovacijah, digitalizaciji in razogljičenju.

 

Tretjič: želim, da je Evropa vodilna na področju boja proti podnebnim spremembam.

Lani smo s Pariškim sporazumom, ki ga je ratificiral prav ta Parlament, določili svetovna podnebna pravila. Glede na propadle ambicije Združenih držav Amerike mora Evropa poskrbeti, da naredimo naš planet spet veličasten. To je skupna dediščina vsega človeštva.

Komisija bo v kratkem predstavila predloge za zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida v našem prometnem sektorju.

 

Četrta prednostna naloga za leto, ki prihaja: želim, da Evropejce v digitalni dobi bolje zaščitimo.

V preteklih letih smo močno napredovali pri zagotavljanju varnosti Evropejcev na spletu. Nova pravila, ki jih je predstavila Komisija, bodo ščitila našo intelektualno lastnino, kulturno raznolikost in osebne podatke. Okrepili smo boj proti spletni teroristični propagandi in radikalizaciji, vseeno pa Evropa še vedno ni najbolje opremljena za spopadanje s kibernetskimi napadi.

Kibernetski napadi lahko bolj ogrožajo stabilnost demokracij in gospodarstev kot strelno orožje in tanki. Samo lani je bilo v Evropi dnevno več kot 4 000 napadov z izsiljevalskimi programi, 80 % podjetij v EU pa je bilo žrtev vsaj enega kibernetskega incidenta.

Kibernetski napadi ne poznajo meja in pred njimi ni varen nihče. Komisija zato danes za obrambo pred takšnimi napadi predlaga nova orodja, vključno z evropsko agencijo za kibernetsko varnost.

Petič: migracije morajo ostati na našem radarju.

Kljub razpravam in polemikam, ki jih sproža ta tematika, smo uspeli doseči dober napredek, čeprav je treba priznati, da na številnih področjih ta še ni zadosten.

Evropske zunanje meje zdaj varujemo bolj učinkovito. V državah, kot so Grčija, Italija, Bolgarija in Španija, 100 000 nacionalnim mejnim policistom zdaj pomaga patruljirati prek 1 700 uslužbencev evropske mejne in obalne straže. Imamo skupne meje, vendar države članice, ki so zaradi geografske lege najbolj na udaru, pri njihovem varovanju ne smejo biti prepuščene same sebi. Skupne meje in skupno varovanje morajo iti z roko v roki.

Uspelo nam je zajeziti nedovoljene tokove migrantov, ki so v mnogih državah povzročali hudo zaskrbljenost. Po zaslugi sporazuma s Turčijo smo število nedovoljenih prihodov v vzhodnem Sredozemlju zmanjšali za 97 %. Letos poleti smo poleg tega uspeli pridobiti večji nadzor nad osrednje-sredozemsko potjo, tako da se je število prihodov v avgustu v primerjavi z istim mesecem lani zmanjšalo za 81 %.

S tem smo občutno zmanjšali tudi število žrtev v Sredozemskem morju.

Ne morem govoriti o migracijah, ne da bi ob tem izrekel veliko priznanje Italiji za njeno neutrudno in plemenito delo. V poletnih mesecih je Komisija tesno sodelovala s predsednikom vlade Italije, mojim prijateljem Paolom Gentilonijem, in z njegovo vlado, da bi izboljšali razmere. Tako smo ravnali in bomo ravnali tudi v prihodnje, ker Italija v Sredozemskem morju rešuje čast Evrope.

Prav tako moramo nujno izboljšati življenjske razmere migrantov v Libiji. Pretresen sem zaradi nehumanih pogojev v centrih za pridržanje ali sprejem. Evropa nosi odgovornost – skupno odgovornost – in Komisija si bo v tesnem sodelovanju z Združenimi narodi prizadevala odpraviti nesprejemljive razmere, ki se ne smejo nadaljevati.

Čeprav mi je žal, da vse države članice še niso solidarne v enaki meri, je Evropa kot celota še naprej solidarna. Države članice so samo lani bodisi zagotovile preselitev bodisi dodelile azil več kot 720 000 beguncem, kar je trikrat več kot Združene države Amerike, Kanada in Avstralija skupaj. Evropa kljub temu ni trdnjava, kot trdijo nekateri, in to tudi nikoli ne sme postati. Evropa je in mora ostati celina solidarnosti, kjer lahko najdejo zatočišče tisti, ki bežijo pred pregonom.

Posebno ponosen sem na mlade Evropejce, ki sirske begunce prostovoljno učijo jezikov, in še na več tisoč drugih mladih, ki sodelujejo v naši novi evropski solidarnostni enoti. Ti mladi vlivajo življenje evropski solidarnosti in ji dajejo pravo energijo.

Vendar je čas, da še povečamo svoja prizadevanja. Komisija bo konec meseca predstavila nov sveženj predlogov s poudarkom na vračanju, solidarnosti z Afriko in odpiranjem zakonitih poti.

Kar zadeva vračanje, želim ponoviti, da je osebe, ki nimajo pravice do bivanja v Evropi, treba vrniti v njihove države izvora. Glede na to, da se vrne samo 36 % migrantov brez urejenega statusa, je jasno, da moramo storiti bistveno več. Le tako bo lahko Evropa izkazala solidarnost z begunci, ki resnično potrebujejo zaščito.

Ni mogoče biti solidaren samo znotraj Evrope. Solidarni moramo biti tudi z Afriko. Afrika je plemenita in mlada celina, zibelka človeštva. Naš skrbniški sklad EU-Afrika v vrednosti 2,7 milijarde evrov ustvarja zaposlitvene možnosti po vsej celini. Večino tega denarja je zagotovil proračun EU, vse naše države članice skupaj pa so doslej prispevale le 150 milijonov evrov. Sklad je trenutno na robu svojih zmogljivosti. Vemo, ali pa bi morali vedeti, kako nevarno je pomanjkanje finančnih sredstev – leta 2015, ko in ker je Svetovnemu programu ZN za hrano zmanjkalo sredstev, so se številni migranti odpravili proti Evropi. Vse države članice pozivam, naj svoje obljube potrdijo z dejanji in poskrbijo, da skrbniškega sklada za Afriko ne doleti enaka usoda. Tveganje je veliko.

Delali bomo tudi na odpiranju zakonitih poti. Nedovoljene migracije se bodo nehale samo, če bo obstajala resnična alternativa nevarnim potovanjem. Kmalu bomo dosegli število 22 000 premeščenih beguncev iz Turčije, Jordanije in Libanona in podpiram poziv visokega komisarja ZN za begunce k preselitvi dodatnih 40 000 beguncev iz Libije in sosednjih držav.

Obenem so zakonite migracije absolutno potrebne, saj se evropska celina stara. Komisija je zato predložila predloge, da bi kvalificiranim migrantom z modro karto olajšala prihod v Evropo. Parlamentu se želim zahvaliti za podporo pri tem vprašanju.

 

 

RAZPNIMO JADRA

Spoštovani gospod predsednik, dame in gospodje,

spoštovane poslanke in poslanci,

omenil sem le nekaj pobud, ki jih želimo in moramo uresničiti v naslednjih šestnajstih mesecih. Vendar samo to ne bo dovolj, da bi ponovno osvojili srca in duše Evropejcev.

Zdaj je čas, da začrtamo smer za prihodnost.

Komisija je marca letos predstavila belo knjigo o prihodnosti Evrope, v kateri je predstavljenih pet možnih scenarijev za razvoj Evrope do leta 2025. Scenariji so bili predmet razprav, ki so bile včasih površne in včasih burne. Bili so analizirani in deloma deležni ostrih kritik. To je dobro, saj so bili pripravljeni prav za ta namen. Želel sem začeti proces, v katerem bodo Evropejci sami začrtali svojo pot in svojo prihodnost.

Prihodnosti Evrope ni mogoče predpisati od zgoraj. Prihodnost mora biti rezultat demokratične razprave in nazadnje širokega soglasja. Ta Parlament je k temu dejavno prispeval s tremi ambicioznimi resolucijami o prihodnosti Evrope, za kar se želim zahvaliti poročevalcem. Prav tako se želim zahvaliti vsem kolegicam in kolegom, ki so se udeležili več kot 2 000 javnih prireditev, ki jih je od marca organizirala Komisija.

Zdaj je čas, da sprejmemo prve zaključke na podlagi te razprave. Čas, da od premisleka preidemo k dejanjem. Od razprave k odločitvam.

Danes bi vam rad predstavil svoj pogled – svoj „šesti scenarij“, če hočete.

Ta scenarij temelji na desetletjih izkušenj iz prve roke. Vse življenje sem živel, se boril in delal za evropski projekt. Videl in doživel sem dobre in slabe čase.

Za pogajalsko mizo sem sedel v najrazličnejših vlogah – kot minister, predsednik vlade, predsednik evroskupine in zdaj kot predsednik Komisije. Bil sem v Maastrichtu, Amsterdamu, Nici in Lizboni, ko se je naša Unija razvijala in širila.

Vselej sem se boril za Evropo. Včasih sem trpel zaradi Evrope. Celo obupoval nad Evropo.

A ne v dobrem ne v slabem ni moja ljubezen do Evrope nikoli ugasnila.

Vendar, kot vemo, praviloma ni ljubezni brez bolečine.

Ljubezen do Evrope, ker sta Evropa in Evropska unija dosegli nekaj edinstvenega v tem nestabilnem svetu: mir v Evropi in mir zunaj nje. Blaginja za mnoge, če še ne za vse.

To bomo morali imeti v mislih v evropskem letu kulturne dediščine. Leto 2018 mora slaviti kulturno raznolikost.

 

 

UNIJA VREDNOT

Naše vrednote so naš kompas.

Zame je Evropa več kot le enotni trg. Več kot le denar, več kot le valuta, več kot evro. Vedno je šlo za vrednote.

V mojem šestem scenariju so zato trije temelji, tri neomajna načela: svoboda, enakost in pravna država.

 

Evropa je predvsem unija svobode. Svobode brez zatiranja in diktatur, ki jih naša celina še predobro pozna – žal najbolje države srednje in vzhodne Evrope. Svobode, da kot državljan in novinar izrazite svoje mnenje – svobode, ki se nam prepogosto zdi samoumevna. Na teh vrednotah je zgrajena naša Unija. Vendar pa svoboda ne pade sama z neba. Zanjo se je treba boriti. V Evropi in po vsem svetu.

 

Drugič, Evropa mora biti unija enakosti in unija enakih.

Enakosti njenih članic – velikih in majhnih, z vzhoda in zahoda, s severa in juga.

Ne pozabimo, da se Evropa razprostira od Viga do Varne. Od Španije do Bolgarije.

Od vzhoda do zahoda: Evropa mora dihati s polnimi pljuči. Sicer bo naša celina hlastala za zrakom.

V uniji enakih ne sme biti drugorazrednih državljanov. Nesprejemljivo je, da v letu 2017 otroci še vedno umirajo zaradi bolezni, ki bi morale biti v Evropi že zdavnaj izkoreninjene. Otroci v Romuniji ali v Italiji morajo imeti enak dostop do cepiv proti ošpicam kot otroci v drugih evropskih državah. Brez kakršnihkoli izgovorov. Zato sodelujemo z vsemi državami članicami in podpiramo njihove nacionalne programe cepljenja. V Evropi ljudje ne smejo umirati, če je to mogoče preprečiti.

V Uniji enakih ne sme biti drugorazrednih delavcev. Delavci bi morali za enako delo v istem kraju zaslužiti enako plačilo. Zato je Komisija predlagala nova pravila o napotitvi delavcev. Poskrbeti moramo, da bo vse predpise EU o mobilnosti delavcev na pravičen, preprost in učinkovit način izvrševal novi evropski inšpekcijski in izvršni organ. Zdi se nesmiselno, da imamo bančni organ, ki nadzoruje standarde bančništva, nimamo pa skupnega organa za delo, ki bi zagotavljal pravičnost na našem enotnem trgu. Zato ga bomo ustanovili.

V Uniji enakih tudi ne sme biti drugorazrednih potrošnikov.Ne bom dovolil, da se v nekaterih delih Evrope, v srednji in vzhodni Evropi, prodajajo živila nižje kakovosti kot v drugih državah, čeprav imajo enako embalažo in blagovno znamko. Slovaki si ne zaslužijo nič manj rib v ribjih palčkah, Madžari ne manj mesa v pripravljenih jedeh in Čehi ne manj kakava v čokoladi. Pravo EU tako ravnanje že zdaj prepoveduje. Nacionalnim organom moramo zdaj zagotoviti večje pristojnosti za odpravo teh nezakonitih ravnanj povsod, kjer obstajajo.

 

Tretjič, v Evropi je moč prava nadomestila zakon močnejšega.

Načelo pravne države pomeni, da pravo in pravico brani neodvisno sodstvo.

Biti del Unije, ki temelji na načelu pravne države, pomeni tudi sprejemanje in spoštovanje končnih sodb sodišč. Naše države članice so prenesle končno pristojnost na Sodišče Evropske unije. Sodbe Sodišča morajo spoštovati vsi. Če se njihova pristojnost omaja ali če je ogrožena neodvisnost nacionalnih sodišč, ostanejo državljani brez temeljnih pravic.

Pravna država v Evropski uniji ni izbira. Pravna država je obvezna.

Naša Unija ni država, mora pa biti skupnost, ki temelji na pravu.

 

ENOTNEJŠA UNIJA

Ta tri načela – svoboda, enakost in pravna država – morajo ostati temelji, na katerih gradimo enotnejšo, močnejšo in bolj demokratično Unijo.

Ko govorimo o prihodnosti, mi izkušnje pravijo, da si državljani ne želijo rešitev v obliki novih pogodb in institucij. Te so zgolj sredstvo za dosego cilja, nič več in nič manj kot to. Morda so pomembne nam v Strasbourgu ali Bruslju, drugim pa ne pomenijo kaj dosti.

Institucionalne reforme me zanimajo le, če bodo pripomogle k večji učinkovitosti v naši Evropski uniji.

Namesto da bi se skrivali za pozivi k spremembi Pogodb – ki je vsekakor neizbežna – moramo najprej spremeniti miselnost, da lahko eni zmagajo samo, če drugi izgubijo.

Pri demokraciji gre za sklepanje kompromisov. In pri pravem kompromisu so dolgoročno gledano vsi zmagovalci. Enotnejša Unija na kompromise ne bi smela gledati kot na nekaj negativnega, temveč bi morala v njih videti umetnost premoščanja razlik. Demokracija ne more delovati brez kompromisov. Evropa ne more delovati brez kompromisov.

Enotnejša Unija mora postati tudi bolj vključujoča.

Če želimo varovati svoje zunanje meje in jih upravičeno dodatno okrepiti, moramo schengensko območje prostega gibanja takoj odpreti tudi za Bolgarijo in Romunijo.Tudi Hrvaški bi morali omogočiti, da postane polnopravna članica schengenskega območja, ko bodo izpolnjena vsa merila.

Če bi radi, da bi evro našo celino združeval, ne pa jo razdvajal, bi moral biti več kot le valuta izbrane skupine držav. Evro je zamišljen kot enotna valuta Evropske unije kot celote. Vse naše države članice razen dveh se lahko pridružijo in se tudi morajo pridružiti evroobmočju, ko bodo izpolnile vse pogoje.

Državam članicam, ki želijo pristopiti k evru, je treba to omogočiti. Zato predlagam, da vzpostavimo instrument za pristop k evru, ki bo nudil tehnično in celo finančno pomoč.

Če želimo, da bi banke po vsej celini poslovale na podlagi enakih pravil in pod enakim nadzorom, bi morali vse države članice spodbujati, naj se pridružijo bančni uniji. Treba je zmanjšati preostala tveganja v bančnih sistemih nekaterih naših držav članic. Bančna unija lahko deluje le, če gresta zmanjševanje tveganj in njihova porazdelitev z roko v roki. Kot vsi dobro vemo, je to mogoče doseči le, če se izpolnijo pogoji, ki jih je novembra 2015 predlagala Komisija. Skupni sistem jamstva za vloge je mogoče vzpostaviti samo, ko bodo vse države opravile svojo nacionalno domačo nalogo.

In če želimo preprečiti socialno razdrobljenost in socialni damping v Evropi, bi se morale države članice čim prej, najpozneje pa novembra na vrhu v Göteborgu, dogovoriti o evropskem stebru socialnih pravic. Nacionalni sistemi socialnega varstva bodo še dolgo raznoliki in ločeni. Toda najmanj, o čemer bi se morali dogovoriti, je oblikovanje Evropske unije socialnih standardov, kjer se bomo strinjali o tem, kaj je na našem enotnem trgu socialno pravično in kaj ni.

Še vedno sem prepričan: Evropa ne more delovati, če zanemarja delavce.

Dame in gospodje, če želimo več stabilnosti v sosedstvu, moramo ohraniti verodostojno širitveno perspektivo za države Zahodnega Balkana.

Jasno je, da v mandatu te Komisije in tega Parlamenta ne bo nadaljnje širitve. Nobena država kandidatka še ni pripravljena. A pozneje bo Evropska unija imela več kot 27 članic. V pogajanjih morajo kandidatke za pristop dati absolutno prednost načelu pravne države, sodstvu in temeljnim pravicam.

To izključuje članstvo Turčije v EU v bližnji prihodnosti.

Turčija se že nekaj časa z velikimi koraki oddaljuje od Evropske unije.

Novinarji spadajo v tiskovna središča, ne v zapore. Spadajo tja, kjer vlada svoboda izražanja.

Voditelje v Turčiji pozivam: izpustite naše novinarje. In ne le naših. Ne žalite več naših držav članic s tem, da njihove voditelje primerjate s fašisti in nacisti. Evropa je celina zrelih demokracij. Vendar namerne žalitve ustvarjajo prepreke. Včasih se mi zdi, da Turčija namenoma postavlja prepreke, da bo lahko kasneje okrivila Evropo za morebitni propad pristopnih pogajanj.

Naša vrata pa bodo vedno odprta za državljane velikega turškega naroda in vse tiste, ki so pripravljeni sodelovati z nami na podlagi naših vrednot.

 

 

MOČNEJŠA UNIJA

Dame in gospodje,

želim si, da naša Unija postane močnejša, za to pa potrebujemo močnejši enotni trg.

Ko gre za pomembna vprašanja enotnega trga, želim, da bi se odločitve v Svetu pogosteje in lažje sprejemale s kvalificirano večino – ob enakopravni udeležbi Evropskega parlamenta. Za to nam ni treba spreminjati Pogodb. V veljavnih pogodbah obstajajo tako imenovane „premostitvene klavzule“, ki nam na nekaterih področjih omogočajo glasovanje s kvalificirano večino namesto s soglasjem – če tako soglasno odloči Evropski svet.

Močno zagovarjam tudi prehod na glasovanje s kvalificirano večino pri odločanju o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb, davku na dodano vrednost, pošteni obdavčitvi za digitalno industrijo in obdavčitvi finančnih transakcij.

 

Evropa mora biti sposobna ukrepati hitreje in odločneje, kar velja tudi za ekonomsko in monetarno unijo.

Evroobmočje je bolj odporno kot v preteklih letih. Zdaj imamo evropski mehanizem za stabilnost. Menim, da bi moral zdaj sčasoma prerasti v evropski denarni sklad, ki pa mora biti globoko zasidran v pravilih in pristojnostih Evropske unije. Konkretne predloge za to bo Komisija pripravila do decembra.

Potrebujemo evropskega ministra za gospodarstvo in finance: evropskega ministra, ki bo spodbujal in podpiral strukturne reforme držav članic. Ta bi lahko nadgrajeval delo, ki ga opravlja Komisija od leta 2015, ko je ustanovila podporno službo za strukturne reforme. Novi minister bi moral usklajevati vse finančne instrumente EU, ki se lahko uporabijo, če se katera od držav članic znajde v recesiji ali če jo prizadene kriza.

A ne pozivam k uvedbi funkcije, ki bo sama sebi namen. Pozivam k učinkovitosti. Vlogo ministra za gospodarstvo in finance bi moral opravljati komisar za gospodarske in finančne zadeve, ki bi bil v idealnih razmerah tudi podpredsednik. Hkrati bi moral predsedovati tudi evroskupini.

Evropski minister za gospodarstvo in finance bi moral biti odgovoren Evropskemu parlamentu.

Ne potrebujemo vzporednih struktur. Ne potrebujemo proračuna za evroobmočje, pač pa močno proračunsko postavko za evroobmočje v proračunu EU.

Tudi zamisli o posebnem parlamentu za evroobmočje nisem naklonjen.

Parlament evroobmočja je ta Evropski parlament.

 

Evropska unija mora biti močnejša tudi v boju proti terorizmu. V zadnjih treh letih smo resnično napredovali. Vendar v primeru čezmejne teroristične grožnje še vedno ne moremo ukrepati dovolj hitro.

Zato pozivam k ustanovitvi evropske obveščevalne enote, ki bo zagotavljala, da si bodo obveščevalne službe in policija samodejno izmenjevale podatke o teroristih in tujih bojevnikih.

Mislim, da je zelo upravičena tudi funkcija novega evropskega javnega tožilca za pregon čezmejnih terorističnih kaznivih dejanj.

 

Želim si, da bi naša Unija postala močnejši svetovni akter. Če želimo v svetu več veljati, moramo biti sposobni hitreje sprejemati zunanjepolitične odločitve. Zato želim, da bi države članice preučile, pri katerih zunanjepolitičnih odločitvah bi lahko prešli z glasovanja s soglasjem na glasovanje s kvalificirano večino. Pogodba to že omogoča, če s tem soglašajo vse države članice.Če želimo na področju zunanje politike delovati učinkovito, potrebujemo odločanje s kvalificirano večino.

In želim, da še več prizadevanj namenimo obrambnim zadevam. V pripravi sta evropski obrambni sklad in stalno strukturirano sodelovanje na področju obrambe. Do leta 2025 moramo povsem razviti evropsko obrambno unijo. Potrebujemo jo. Želi pa jo tudi zveza NATO.

 

Nenazadnje si želim, v luči trdega dela Komisije v zadnjih letih, da bi bila naša Unija bolj osredotočena na zares pomembne zadeve. Ne bi se smeli vmešavati v vsakodnevno življenje evropskih državljanov z urejanjem vseh vidikov. Veliko vlogo bi morali imeti pri velikih vprašanjih. Državljanov ne bi smeli zasipavati s številnimi novimi pobudami ali iskati vedno večjih pristojnosti. Na področjih, kjer je to smiselno, bi morali pristojnosti vrniti državam članicam.

Prav zato si je ta Komisija prizadevala imeti veliko vlogo pri velikih vprašanjih in majhno pri majhnih in ji je to tudi uspevalo, saj je doslej na leto predlagala manj kot 25 novih pobud, medtem ko so jih prejšnje Komisije letno predlagale več kot 100.

Že ta bom mesec ustanovil delovno skupino za subsidiarnost in sorazmernost, ki bo poglobljeno in kritično pregledala vsa področja politik, da bomo zagotovo ukrepali le tam, kjer EU prinaša dodano vrednost. Tako bomo lahko dokončali svoje delo. To delovno skupino bo vodil prvi podpredsednik, moj prijatelj Frans Timmermans, ki se je že izkazal pri boljšem pravnem urejanju. Timmermansova projektna skupina bi morala vključevati tako poslance tega Parlamenta kot poslance nacionalnih parlamentov. Prvo poročilo bi morala pripraviti v letu dni.

 

BOLJ DEMOKRATIČNA UNIJA

Spoštovane poslanke in poslanci,

spoštovani gospod predsednik,

naša Unija mora opraviti demokratični preskok.

Želel bi, da evropske politične stranke začnejo volilno kampanjo za naslednje evropske volitve veliko prej kot v preteklosti. Prepogosto so bile namreč vseevropske volitve le vsota nacionalnih kampanj. Evropska demokracija si zasluži več.

Danes Komisija predlaga nova pravila o financiranju političnih strank in fundacij. Ne bi smeli polniti žepov ekstremistom, ki so proti Evropi. Evropskim strankam moramo ponuditi sredstva, da se bolje organizirajo.

Naklonjen sem tudi zamisli o nadnacionalnih listah na evropskih volitvah, čeprav se zavedam, da se marsikdo med vami z njimi ne strinja. Predsednika svoje parlamentarne skupine si bom prizadeval prepričati, naj se mi pridruži v tej ambiciji, ki bo Evropi prinesla demokratičnost in jasnost.

Prav tako menim, da bi morali v prihodnjih mesecih nacionalne parlamente in civilno družbo na nacionalni, regionalni in lokalni ravni bolj vključiti v oblikovanje prihodnosti Evrope. V zadnjih treh letih so, kot smo obljubili, člani Komisije opravili več kot 650 obiskov nacionalnih parlamentov. Poleg tega so se udeležili več kot 300 interaktivnih dialogov z državljani v več kot 80 krajih v 27 državah članicah. Zato podpiram zamisel predsednika Macrona o tem, da bi se v letu 2018 po vsej Evropi priredile demokratične konvencije.

Medtem ko se bo razprava stopnjevala, bom v letu 2018 sam posvetil posebno pozornost Estoniji, Latviji, Litvi in Romuniji. Te države bodo namreč praznovale stoletnico. Kdor želi oblikovati prihodnost našega kontinenta, bi moral dobro razumeti in spoštovati našo skupno preteklost. Sem sodijo tudi omenjene štiri države – Evropska unija ne bi bila cela brez njih.

Potreba po okrepitvi demokracije in preglednosti ima posledice tudi za Evropsko komisijo. Danes pošiljam Evropskemu parlamentu novi kodeks ravnanja komisarjev. V njem je najprej pojasnjeno, da lahko komisarji kandidirajo za poslance Evropskega parlamenta pod enakimi pogoji kot vsi ostali. Novi kodeks seveda določa tudi strožje zahteve glede integritete za komisarje tako med njihovim mandatom kot po njem.

Če želimo okrepiti evropsko demokracijo, moramo ohraniti majhni demokratični napredek, dosežen z uvedbo vodilnih kandidatov – „Spitzenkandidaten“. Želim si, da bi se ta izkušnja ponovila.

Več demokracije pomeni večjo učinkovitost. Evropa bi delovala bolje, če bi združili funkcijo predsednika Evropske komisije in Evropskega sveta.

Ničesar nimam proti dobremu prijatelju Donaldu, s katerim že od začetka svojega mandata tesno sodelujem. To ni naperjeno ne proti Donaldu ne proti meni.

Evropo bi bilo lažje razumeti, če bi barko krmaril le en kapitan.

En predsednik bi preprosto bolje odražal resnično naravo Evropske unije kot unije držav in unije državljanov.

 

NAŠ NAČRT

Drage kolegice in kolegi,

vizija enotnejše, močnejše in bolj demokratične Evrope, kakršno predstavljam danes, združuje elemente iz vseh scenarijev, ki sem vam jih predlagal marca.

Toda naša prihodnost ne more ostati preprost scenarij, osnutek ali ena od mnogih zamisli.

Jutrišnjo Unijo moramo pripraviti danes.

Danes dopoldne sem predsedniku Tajaniju, predsedniku Tusku ter vsem, ki predsedujejo Svetu oziroma mu bodo predsedovali od danes do marca 2019, poslal naš načrt, v katerem so opisani naslednji koraki, ki bi jih morali storiti.

Pomemben element bodo proračunski načrti, ki jih bo Komisija predstavila maja 2018. Tudi tu bomo pred izbiro: ambicije Evropske unije lahko izpolnjujemo v strogem okviru obstoječega proračuna ali pa povečamo proračunsko zmogljivost Evropske unije, da bi ta lahko bolje uresničila svoje ambicije. Sam zagovarjam drugo možnost.

29. marca 2019 bo Združeno kraljestvo izstopilo iz Evropske unije. To bo hkrati žalosten in tragičen trenutek. Vedno ga bomo obžalovali. A spoštovati moramo voljo britanskega naroda. Šli bomo naprej. Moramo iti naprej, saj Brexit ni vse. Brexit ni prihodnost Evrope.

30. marca 2019 bomo Unija sedemindvajsetih. Predlagam, da se – 27 držav članic in institucije EU – dobro pripravimo na ta trenutek.

Volitve v Evropski parlament bodo le nekaj tednov pozneje, maja 2019. Evropejci imajo takrat zmenek z demokracijo. Ko se bodo podali na volišča, morajo jasno razumeti, kako se bo Evropska unija razvijala v prihodnjih letih.

Zato pozivam predsednika Tuska in Romunijo, državo, ki bo predsedovala v prvi polovici leta 2019, naj 30. marca 2019 organizirata poseben vrh v Romuniji. Želel bi si, da bi bilo prizorišče tega vrha čudovito mesto Sibiu, znano tudi pod imenom Hermannstadt. To bo primeren trenutek, da se zberemo in sprejmemo odločitve, potrebne za enotnejšo, močnejšo in bolj demokratično Evropo.

Upam, da se bodo Evropejci 30. marca 2019 prebudili v Unijo, kjer vsi branimo naše vrednote. Kjer vse države članice brez izjeme spoštujejo načelo pravne države. Kjer se od vseh pričakuje polnopravno članstvo v evroobmočju, bančni uniji in schengenskem območju.

Kjer smo podprli temelje naše ekonomske in monetarne unije, da bomo lahko svojo enotno valuto branili tako v dobrih kot v slabih časih, ne da bi za to potrebovali zunanjo pomoč. Kjer bo naš enotni trg pravičnejši do delavcev in delavk z vzhoda in zahoda.

Želim si, da se Evropejci prebudijo v Evropo, kjer se nam je uspelo dogovoriti o močnem stebru socialnih standardov. Kjer bo dobiček obdavčen tam, kjer je nastal. Kjer teroristi ne najdejo lukenj v zakonih, ki bi jih lahko izkoristili. Kjer smo se dogovorili o pravi evropski obrambni uniji. Kjer bo sčasoma en sam predsednik vodil delo Komisije in Evropskega sveta, potem ko bo demokratično izvoljen po vseevropski volilni kampanji.

Gospod predsednik, če se bodo naši državljani 30. marca 2019 prebudili v takšno Unijo, potem bo Evropska unija Unija, ki bo lahko izpolnila njihova upravičena pričakovanja.

 

ZAKLJUČEK

Spoštovane poslanke in poslanci,

Evropa ni bila ustvarjena za mirovanje. Tega ne sme nikoli storiti.

Helmut Kohl in Jacques Delors, ki sem ju imel čast poznati, sta me naučila, da Evropa napreduje samo, kadar je drzna. Tudi na enotni trg, schengensko območje in enotno valuto se je sprva gledalo kot na nerealne sanje. In vendar smo te tri drzne projekte uresničili, tako da so postali del našega vsakdanjega življenja.

Zdaj, ko gre Evropi bolje, mi nekateri govorijo, naj ne bom predrzen.

A zdaj ni pravi čas za pretirano previdnost.

Začeli smo popravljati evropsko streho. Vendar moramo danes in jutri potrpežljivo, nadstropje za nadstropjem, trenutek za trenutkom, navdih za navdihom, evropski hiši dodajati nova nadstropja.

In delo moramo dokončati, dokler je vreme še lepo.

Kajti ko se bodo na obzorju spet pojavili oblaki – in prav gotovo se nekoč bodo – bo prepozno.

Zato dvignimo sidro.

Izplujmo iz pristana.

In ujemimo ugodni veter v jadra.

 

*Posodobljena različica po opravljenem govoru

 

SPEECH/17/3165


Side Bar