Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija - Govor - [Check Against Delivery]

Čas za ukrepanje – Izjava na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta pred glasovanjem o kolegiju

22 oktober 2014

Jean-Claude Juncker - Novoizvoljeni predsednik Komisije

Strasbourg, Plenarno zasedanje Evropskega parlamenta


Spoštovani gospod predsednik, cenjeni poslanke in poslanci,

V nagovoru 15. julija sem vam predstavil splošne usmeritve in pravice, ki jih kandidatu za mesto predsednika Komisije podeljuje Pogodba.

To ni bila vaja v slogu, ampak predstavitev programov, projektov, vsebine – skratka, pregled ambicij.

Komisarji, ki bodo sestavljali moj kolegij, če jih boste seveda potrdili, so zavezani tem splošnim usmeritvam. Vendar od njih ne zahtevam, da mi slepo sledijo. Kot sem povedal že v Bruslju ob predstavitvi kolegija: pri mojih letih človek ne začne kariere diktatorja. Želim, da se komisarji počutijo svobodne. Od mene kot kandidata za predsednika Komisije se je zahtevalo, da storim vse, da bi sestavil politični kolegij. Sprejmite torej, da imajo komisarji politična mnenja in da z izražanjem svojih razmišljanj prispevajo k razpravam v Komisiji. Za predsednika Komisije sem bil izvoljen na podlagi programa, ki me veže na Evropski parlament. Z vami, gospod predsednik, in z Evropskim parlamentom sem sklenil pogodbo in moj namen je spoštovati pogoje te pogodbe, ki sem vam jih predstavil letos poleti.

Komisija, ki bo ob vaši potrditvi s 1. novembrom prevzela svoje naloge, bo nasledila Komisijo Joséja Manuela Barrosa, ki je instituciji predsedoval deset let. Na tem mestu bi se želel pokloniti Joséju Manuelu Barrosu, ki je bil predsednik v resnično težkem obdobju. Barrosova komisija se je morala spopasti z gospodarsko in finančno krizo ter njenimi posledicami. Pod njegovim vodstvom je Komisija uspela v različne strukture Unije sprejeti trinajst novih držav članic. Menim, da je José Manuel Barroso svoje delo dobro opravil in da je bil pri tem zelo pogosto deležen kritik, ki so se mi včasih zdele prav mučne. José Manuel Barroso se je boril za Evropo, zato mu želim čestitati za njegovo izredno delo.

Julija sem vam obljubil, da bom sestavil politično Komisijo, in rekel sem vam, da bo naslednja Komisija politična, celo, da bo zelo politična. To je bila vsesplošna želja, ki jo je izrazilo mnogo izmed vas. Komisija ni le množica anonimnih visokih uradnikov. Generalni direktorji, ki so tudi sami visoko kvalificirani, morajo prisluhniti komisarjem, ne obratno.

Zato sem se potrudil, da na predlog vlad kot kandidat za predsednika med svoje vrste povabim zares vplivne osebe.

Ženske in moški, ki bodo del mojega kolegija, so imeli v svoji državi pomembne funkcije z veliko odgovornostjo. Komisijo bodo sestavljali štirje nekdanji predsedniki vlad in devetnajst nekdanjih ministrov, trije nekdanji ministri za zunanje zadeve, več nekdanjih finančnih ministrov, sedem komisarjev prejšnje Komisije in osem nekdanjih evropskih poslancev. To odraža politični značaj Komisije.

Obljubil sem vam bolj politično Komisijo: iz njene sestave izhaja, da bo bolj politična, kot njene predhodnice. Julija sem vam obljubil učinkovitejšo Komisijo. Tudi to je bila skupna želja večine članov tega današnjega zbora. Odločil sem se, da preoblikujem Komisijo. Tako bom prvič doslej imenoval prvega podpredsednika, Fransa Timmermansa, ki ga želim danes izrecno omeniti.

Njega sem izbral, ker ga poznam že celo večnost. Izbral sem ga tudi zato, da v Komisijo vnesem politično ravnotežje, ki ga imenovanja različnih komisarjev niso mogla v celoti zagotoviti. V večini evropskih časopisov sem bral, da bo Frans Timmermans postal moja desna roka, vendar upam, da bo občasno tudi moja leva roka, čeprav bo to težko.

Imenoval sem več podpredsednikov. Na mesto podpredsednice sem imenoval tudi visoko predstavnico, saj to določa Pogodba. Prav tako sem nameraval za podpredsednico imenovati komisarko za proračunske zadeve, saj sta priprava in izvrševanje proračuna že po naravi horizontalni nalogi. Nato sem si zamislil, da bom nekdanje predsednike vlad zaprosil, da prevzamejo koordinacijo kolegija. Predsedniki vlad so vešči težke naloge koordiniranja dela drugih. Včasih jim uspe, včasih spet ne, vendar vedo, kaj je pri koordinaciji pomembno. Zato sem predlagane nekdanje predsednike vlad prosil, naj prevzamejo mesta podpredsednikov Komisije. Odločil sem se, da bom dal Fransu Timmermansu odgovornost za uporabo načela subsidiarnosti. Po francosko bi temu rekli kar deregulacija. To je pomembno načelo. Rekli smo ter volivcem in evropskim državljanom obljubili, da bomo iz Evrope napravili stroj, orodje, ambicijo, tovarno, ki bo obravnavala velike probleme, manjše pa odstopila državam članicam in lokalnim skupnostim, ki jih lahko rešijo učinkoviteje. Frans Timmermans bo bdel nad spoštovanjem načel boljšega pravnega urejanja. To bo težka naloga, ki se tiče vseh komisarjev, saj morajo vsi prispevati k tem prizadevanjem za izboljšanje Evropske unije, njenega odzivanja in političnega delovanja. Odločil sem se, da mu naložim tudi odgovornost za trajnostni razvoj. To je velik zalogaj, dolgoročen projekt, ki ga je treba imeti dnevno pred očmi. Nisem mogel izpolniti predloga vašega odbora za okolje, ki je želel, da odgovornost za trajnostni razvoj dodelim podpredsedniku, pristojnemu za rast in naložbe: za to posebej pomembno nalogo v našem skupnem delovanju sem izbral Fransa Timmermansa, saj je uresničevanje trajnostnega razvoja vključeno že v Listino EU o temeljnih pravicah in bo tudi v skladu s členom 3 Pogodbe njeno spoštovanje v dobri meri odvisno od dela podpredsednika Timmermansa.

Izbrani podpredsedniki bodo odgovorni za uresničevanje prednostnih nalog Komisije, ki sem vam jih predstavil julija letos. Eden od podpredsednikov bo odgovoren za vse razsežnosti energijske unije, vključno z energijo iz obnovljivih in alternativnih virov. Eden od njih bo prevzel področje rasti in naložb; naslednji bo pristojen za evropski digitalni trg ter eden za evro in socialni dialog. To niso manjši šefi, ki bodo dajali navodila drugim komisarjem. Vsi komisarji Komisije so enakopravni. Podpredsedniki vodijo projekte, koordinirajo, spodbujajo, združujejo ter organizirajo ideje in pobude. Med parlamentarnimi zaslišanji in v konstruktivnem delu objavljenega javnega mnenja sem zasledil veliko dvomov in vprašanj v zvezi s podpredsedniki Komisije, temi neznanimi bitji, ki naj bi koordinirala delo Komisije. To me je presenetilo. Vsi so mi govorili, da mora Komisija delovati bolj učinkovito. Vsi, ali skoraj vsi, so se pritoževali nad dejstvom, da je kolegij sestavljen iz 28 komisarjev, tj. po enega na državo članico, da jih je preveč. Izbiral sem lahko med prenovljeno organizacijo in drobitvijo pristojnosti, da bi jih razdelil med vseh 28 komisarjev. Vprašanje ni zapleteno: bodisi imamo 28 komisarjev, ki vsak zase izvajajo svoje male pristojnosti, popolnoma ločeno, kar dobimo, če razkosamo pristojnosti Komisije in jih razdelimo mednje, bodisi imamo komisarje, ki delujejo pod skrbnim pokroviteljstvom podpredsednikov, ki koordinirajo njihovo delo. Če ste si želeli enake Komisije kot prej, bi mi morali to povedati. Če pa si želite učinkovitejše Komisije, ki se bo zavzela za velike ambicije Evrope, jih organizirala in strukturirala, potem je treba pooblastiti določeno število podpredsednikov za uresničevanje velikih političnih prioritet Komisije.

Navedel bom dva primera: določil sem enega podpredsednika za evro in socialni dialog na eni strani ter enega komisarja za gospodarske in finančne zadeve ter obdavčenje in eno komisarko za socialne zadeve na drugi strani. Potem pa je tu še evropski semester. Jasno je, da bo moral pristojni podpredsednik koordinirati pobude komisarke za socialne zadeve in komisarja za gospodarske in finančne zadeve. Evropski semester ni gospodarski in finančni semester. V njegovem okviru morajo biti v priporočila za posamezne države, ki jih bo pripravila Komisija, nujno vključeni socialni vidiki ekonomskega in monetarnega ustroja Evrope.

Veliko se razpravlja na temo bonitetne ocene AAA. Vsi obožujejo to bonitetno oceno. V resnici sta v evrskem območju še dve državi, ki sta ocenjeni z AAA: Nemčija in Luksemburg. Za Nemčijo obstajajo dobre možnosti, da bo oceno obdržala, za Luksemburg pa se bo to še pokazalo. Vendar si želim, da bi Evropska unija pridobila še eno oceno AAA. Želim si namreč, da bi si Evropa prislužila najvišjo bonitetno oceno za socialnost. Ta je enako pomembna kot najvišja bonitetna ocena za gospodarstvo in finance.

Določili smo enega podpredsednika za rast in naložbe. Koordiniral bo dejavnosti vseh komisarjev, ki bodo prispevali k politiki rasti in naložb; komisarke za promet, komisarja za digitalno gospodarstvo, ponovno komisarja za gospodarske in finančne zadeve ter obdavčenje, komisarke za socialne zadeve in zaposlovanje, komisarja za unijo kapitalskih trgov, komisarja za notranji trg itd.

Če bomo želeli Evropejcem – in torej najprej Parlamentu – predstaviti sveženj daljnosežnih naložb, bo moral ta podvig nekdo organizirati. In ker je treba pri tem združiti več pristojnosti ter mora pri tem sodelovati več komisarjev z različnimi politikami, je jasno, da bo moral njihovo delo usmerjati eden od podpredsednikov. Dokončno želim odpraviti ločeno delovanje, ta način upravljanja, po katerem vsak komisar opravlja delo v svojem kotu; znebiti se želim ozkoglednosti, ki tako pogosto zaznamuje delo Komisije.

Vašo pozornost želim usmeriti na en vidik, ki ga ni praktično nihče omenil: oseba, ki je največ izgubila s tem ustrojem, sem jaz. In to preprosto zato, ker sem velik del svojih predsedniških pooblastil prenesel na podpredsednike. Podpredsednikom ni mogoče predati odgovornosti za projekte, če predsednik še naprej vodi Komisijo, kot so jo vodili njeni predsedniki doslej. Vendar bi rad na tem mestu poudaril, da želim, da se posamezna zadeva uvrsti na dnevni red Komisije šele potem, ko se je s tem strinjal in je to potrdil podpredsednik, odgovoren za njeno koordinacijo. Vendar pa lahko tisti, ki je svoja pooblastila prenesel na druge, ta pooblastila po potrebi spet odvzame – in to ni nikakor mišljeno kot grožnja. Sicer pa so podpredsedniki pooblaščeni za delo, za katerega je bil doslej pristojen predsednik Komisije.

Julija sem vam obljubil, da bom poskrbel, da bo v novi Komisiji dovolj žensk: izbranih je bilo devet komisark, enako število kot v Barrosovi Komisiji. Boriti sem se moral, da so mi nacionalne vlade predlagale devet kandidatk. Konec julija, dva tedna potem, ko sem vas nagovoril, smo imeli pred sabo tri predlagane kandidatke: prepričati sem moral precejšnje število vlad, da so poslale kandidatke za komisarke, in zavrniti sem moral precej kandidatov. Ne bom vam zaupal, katere, da ne bi v kočljiv položaj spravil predsednikov vlad, ki sem jih uspel prepričati, da so predlagali kandidatke. Toda, po pravici povedano, je devet žensk od 28 komisarjev še vedno smešno malo.

Torej, ker načeloma vsi pripadamo nacionalnim političnim strankam in ker načeloma vsi poznamo domače predsednike vlad, menim, da lahko že od jutri začnete ozaveščati nacionalne vlade o tem vprašanju. Ko vam to pravim, mi je malo neprijetno, saj tudi Luksemburg ni predlagal kandidatke. Vendar bo to gotovo storil naslednjič, saj je bila Viviane Reding komisarka petnajst let.

V razpravah z vami julija sem vam rekel, da bom pozorno spremljal zaslišanja. Kako jih ne bi? Po pravici povedano, sem 29 parlamentarnih zaslišanj spremljal z različno velikim zanimanjem. Julija sem vam tudi povedal, da Komisija ni generalni sekretariat Evropskega sveta niti Sveta ministrov in da ne bom postal hlapec Evropskega parlamenta. Prisluhnil pa sem tudi temu, kar ste mi imeli povedati vi, in zdelo se mi je prav, da sprejmem posledice zaslišanj, ki smo jim bili priča. Kandidatko za komisarko, ki jo je predlagala Slovenija, je bilo treba zamenjati z drugo slovensko komisarko in odločil sem se, da ji dodelim pomembni prometni portfelj. Ker pa nisem hotel ogroziti osnovne sestave Komisije, sem se odločil, da odgovornost za energijsko unijo zaupam Marošu Šefčoviču, saj je v preteklih letih že zasedal položaj podpredsednika in razume, kaj zajema naloga koordinatorja, ki sem mu jo naložil. Povedal sem vam že, da sem predlagal prijatelju Fransu Timmermansu, da svoj portfelj obogati z vsemi politikami, povezanimi s trajnostnim razvojem. Pozorno sem poslušal vse, ki so se pritoževali, ker sem komisarju za zdravje odvzel pristojnosti na področju zdravil in farmacevtskih izdelkov in jih predal komisarki, pristojni za notranji trg. Moje razumevanje ni bilo – in tisti, ki me poznajo, to dobro vedo – da so zdravila, zdravstveni izdelki in sama zdravstvena dejavnost trgovsko blago kot vsako drugo: zdravje ni trgovsko blago. Zato sem prisluhnil pozivu, naj povrnem red v razdelitev teh pristojnosti – ta želja je bila izražena med parlamentarnimi zaslišanji in to isto željo je ponovil dobršen del zdravstvenih delavcev – ter se odločil, da navedene pristojnosti vrnem komisarju za zdravje.

Vesoljska politika je zame obetavno področje. Zdelo se mi je primerneje, da odgovornost za vesoljsko politiko naložim komisarki za notranji trg, saj je bilo tako že v predhodnih Komisijah. Spremljal sem vaše razprave glede vprašanja državljanstva in dotaknila se me je negotovost, ki je vela iz številnih pripomb, zato sem se odločil, da portfelj državljanstva dodelim komisarju za migracije in notranje zadeve, ki si bo to odgovornost seveda delil s komisarko za pravosodje. Področje odgovornosti Tiborja Navracsicsa sem razširil še na šport.

Nenazadnje, spoštovani gospod predsednik, sem se seznanil z burnimi razpravami v zvezi z reševanjem sporov med vlagatelji in državo, ki spremljajo pogajanja za čezatlantsko partnerstvo na področju trgovine in naložb. Naj še enkrat jasno povzamem svoje stališče, ki sem ga pred vami predstavil 15. julija in ga boste našli v mojih političnih usmeritvah: ne bom pristal na nikakršne omejitve pristojnosti sodišč v državah članicah EU zaradi posebnih ureditev reševanja sporov med vlagatelji in državo. Načeli pravne države in enakosti pred zakonom morata veljati tudi na tem področju. Pogajalski mandat določa številne pogoje, ki jih mora takšna ureditev upoštevati, in oceno razmerja med to ureditvijo in nacionalnimi sodišči. V tem smislu obveznosti torej ni: mandat to pušča odprto in služi kot vodilo. Mislim, da je bila moja drža v zvezi s tem zelo jasno izražena, vendar jo bom danes z veseljem pojasnil in ponovno poudaril, ker ste me k temu pozvali mnogi med vami: v sporazum, ki ga bo moja Komisija nazadnje predložila v odobritev Parlamentu, ne bo vključeno nič, kar bi strankam v sporu omejevalo dostop do nacionalnih sodišč ali kar bi skrivnim sodiščem dajalo zadnjo besedo v sporih med vlagatelji in državo.

Za nasvet o tej zadevi sem še enkrat prosil Fransa Timmermansa, prvega podpredsednika, pristojnega za pravno državo in Listino o temeljnih pravicah. V čezatlantskem partnerstvu na področju trgovine in naložb ne bo klavzule o reševanju sporov med vlagatelji in državo, če se s tem ne bo strinjal tudi Frans. Verjamem, da lahko z vašo podporo v tem okviru in ob upoštevanju evropskih interesov ter vladavine prava izpogajamo ambiciozno zastavljen trgovinski sporazum z ZDA. Trdno sem predan prizadevanjem za sklenitev trgovinskega sporazuma z ZDA, vendar sem temu parlamentu med kampanjo obljubil, da bom upošteval evropska pravila. Treba se je pogajati z Američani. Pogajanja o tem sporazumu bo zaključil Frans, vendar sem hotel čim bolje pojasniti to vprašanje.

Spoštovani predsednik, zdaj govorim v jeziku svetovnega prvaka, čeprav je svetovni prvak trenutno vidno oslabljen.

Predsednik meni, da je ta šibkost prehodnega značaja. Tudi Nemci bi se morali navaditi na misel, da bi bila ta šibkost lahko trajna.

Rad bi dodatno pojasnil nekatera vprašanja, ki so imela v razpravah zadnjih tednov pomembnejšo vlogo.

Julija sem obljubil, da bom predstavil sveženj ukrepov za naložbe v vrednosti 300 milijard evrov. Naložbe so življenjskega pomena za evropsko gospodarstvo ter za ljudi, ki v Evropi živijo in delajo. Naložbe v Evropi so se močno zmanjšale, v povprečju za več kot 20 %; na Portugalskem so se v primerjavi s predkriznim letom 2007 zmanjšale za 36 %, v Grčiji pa za 64 %. Gospodarstvo ne more rasti, če ni naložb. Gospodarstvo, ki ne raste, pa ne more zagotavljati delovnih mest. Ta program naložb mi je zelo pri srcu. Rad bi jasno poudaril, da ne bodo uspešni nobeni poskusi, da bi me odvrnili od njega – in takšni poskusi so se seveda že pojavili: ta program naložb bom vsekakor predlagal.

Tega programa naložb ne bo mogoče financirati z dodatnimi dolgovi. Poskrbeti moramo za to, da bomo s preudarno vključitvijo javnih sredstev privabili zasebne naložbe. Zasebni sektor se mora zavedati, da ima svojo nalogo v družbi. Za boj proti brezposelnosti ni odgovorna le država, pač pa tudi podjetja. Zato evropski zasebni sektor pozivam, naj prispeva svoj delež, da se bo stanje na evropskem trgu dela izboljšalo ter da bomo dosegli nujno potrebni pritok naložb in se končno premaknili z mrtve točke.

Programa naložb ne bom predložil v prvih treh mesecih svojega predsedovanja, kot sem sprva načrtoval, pač pa ga bova s pristojnim podpredsednikom Jyrkijem Katainenon predložila že do božičnih praznikov. Mudi se nam in čimprej moramo izpolniti to zahtevo.

Program naložb ne bo program za oživitev gospodarstva, za kakršne so si prizadevale nekatere države članice v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Programi za oživitev gospodarstva so uspešni le kratkoročno. To, kar potrebujemo, so ciljno usmerjene naložbe, ki bodo srednjeročno prispevale k rasti; naložbe, ki bodo okrepile evropsko gospodarstvo. Ne gre za to, da bi z obračanjem denarja poskušali narediti vtis, da smo nekaj ukrenili. Denar je treba mobilizirati, da bomo skupaj z zasebnim sektorjem srednjeročno okrepili potencial za rast v Evropski uniji. To pravim tudi za to, ker je glavna naloga, ki nas čaka, boj proti brezposelnosti. Za boj proti brezposelnosti mladih, ki je v številnih naših državah članicah dosegla sramotno visoko stopnjo, je potrebna predvsem podpora zasebnega sektorja.

V okviru teh skupnih prizadevanj moramo seveda razvijati tudi evropsko digitalno agendo in digitalni enotni trg. Za to pomembno področje bo skrbel moj kolega Günther Oettinger. Že samo naložbe, potrebne na tem področju, bodo v naslednjih letih vodile k rasti v višini približno 250 milijard evrov. Ta projekt bomo uresničili.

V zadnjih mesecih je bilo veliko kritik in diskusij glede pakta za stabilnost, vendar brez pravega učinka. Tudi glede tega bi rad brez ovinkarjenja povedal, da tako kot celotna Evropska komisija stojim za tem, kar je 27. junija sklenil Evropski svet: pravila se ne bodo spremenila. Vlade vseh 28 držav so se junija brez izjeme strinjale, da v pravila ne bomo posegali. Vendar pa je na podlagi Pogodb in drugih zakonodajnih aktov pri izvajanju pravil mogoča določena prožnost. Ravnali bomo tako, kot od nas pričakuje Evropski svet; ravnali bomo tako, kot sem vam povedal že 15. julija: potrebna je proračunska disciplina, potrebna je prožnost in potrebne so strukturne reforme. Brez strukturnih reform, ki bodo na trajni podlagi vodile k oživitvi evropskega gospodarstva in evropskih trgov dela, prožnost ni mogoča.

Želim pa tudi prepričati nekatere kolege, da se poslovijo od prepričanja, da lahko samo strogo zategovanje pasu in pretirana varčevalna politika samodejno vodita k ponovni oživitvi rasti in spodbudita trg dela. Po drugi strani tudi ni res, da bi primanjkljaji in visoka zadolženost sami po sebi vodili k rasti. Če bi primanjkljaji in visoka zadolženost vodili k rasti, bi morala Evropa rasti kot še nikoli prej, saj še nikoli nismo bili tako zadolženi. Prav tako je narobe pričakovati, da bo za spodbuditev rasti dovolj že proračunska konsolidacija brez potrebne prožnosti in potrebnih strukturnih reform. Da se bomo lahko usmerili v prihodnost z želeno hitrostjo, potrebujemo torej oboje: proračunsko disciplino in k rasti usmerjeno politiko v povezavi z naložbami.

Konec koncev sem ugotovil, cenjeni poslanke in poslanci, da je številna vprašanja sprožila moja julijska izjava glede širitve Unije. Imenoval sem komisarja za sosedsko politiko in pristopna pogajanja. Nekaj vaših odborov je predlagalo, da bi ta portfelj preimenovali v „komisar za sosedstvo in širitev“. Po temeljitem pretresanju, najprej s samim sabo in nato še z več prijatelji, sem se odločil, da portfelj poimenujem „komisar za širitvena pogajanja“. Nočem zavajati ljudi, niti narodov: ne dajajte vtisa državam kandidatkam, da bi lahko v prihodnjih petih letih postale članice Evropske unije. V mandatu te Komisije ne bo novih članstev; to preprosto ni izvedljivo.

Zato prenehajmo s pripovedovanjem zgodbic. Ne dajajmo lažnega upanja tem, ki čakajo na pristop, da bi do tega lahko prišlo v naslednjih petih letih. Seveda se bodo širitvena pogajanja nadaljevala brez zmanjšanega zagona, z isto energijo in angažiranostjo kot doslej. Zato želim države kandidatke za pristop k Evropski uniji pozdraviti in jim pritrditi, da se bodo pogajanja z njimi po potrebi pospešila, vendar ni realistično pričakovati, da bodo zaključena pred letom 2019.

Nenazadnje me vznemirja en problem, ki vznemirja tudi vas, in je res sramoten: to so neplačani računi Evropske unije.

To je star problem. Z Guyjem Verhofstadtom, s komer sva bila ministra za proračun v Svetu za proračun, sva odkrila neplačane račune: če želi Evropska unija ohraniti svoj ugled, si ne more privoščiti, da bi bila slaba plačnica. Izpolnjevati mora svoje obveznosti.

Tako, gospod predsednik, cenjeni poslanke in poslanci, to je to, kar sem želel pojasniti v zvezi z našimi razpravami in vašimi številnimi vprašanji.

Delujemo in gibljemo se v mednarodnem okolju, ki nam vsak dan kaže, da živimo v vse bolj nevarnem svetu. Gibanje, imenovano Islamska država, nasprotuje evropskim vrednotam: takšnega ravnanja ne smemo sprejeti.

Kriza zaradi ebole zahteva močan, hiter, organiziran in koncentriran odziv Evropske unije: nisem dobil občutka, da smo se bili resnično pripravljeni spopasti s to epidemijo.

Z veliko žalostjo ugotavljam, da dokler je virus razsajal le po afriškem kontinentu, nismo nič ukrenili. Zganili smo se šele, ko je epidemija dosegla Evropo: že prej bi morali odreagirati.

Problematika nezakonitih migracij ostaja nezmanjšana. Nekdanjega ministra Grčije za zunanje zadeve in nekdanjega grškega ministra za obrambo sem zaprosil, da prevzame ta portfelj, prav tako pa sem ciprskega komisarja, pristojnega za humanitarno pomoč, zaprosil, da se, čim bo mogoče, odpravi v Afriko, da bi izkazal prisotnost Evropske komisije na terenu. Komisija – ki bo, upam, začela delovati s 1. novembrom – bo probleme, povezane z nezakonitimi in zakonitimi migracijami, obravnavala prednostno.

Želim ponoviti, kar sem povedal že julija, in sicer bi rad videl, da bi znova odkrili pozitivne strani metode Skupnosti. Želim, da bi ta Komisija in ta Parlament postala zagovornika, stvaritelja in arhitekta ponovnega odkritja metode Skupnosti.

Medvladna metoda ima svoje prednosti v kriznih razmerah in kratkoročno, vendar sem sam privrženec tristranskega sodelovanja med Parlamentom, Svetom in Komisijo in želim, da bi tej metodi dali novo življenje.

Rekel sem vam, da se čutimo vezane na vaš Parlament s petletno pogodbo. Tako bo Parlament prva instanca, na katero se bo Komisija obračala. Parlament, ki je poskrbel, da se je uresničila volja, ki jo je ljudstvo izrazilo na splošnih volitvah 27. maja.

Dopuščam, da nekateri med vami niste bili naklonjeni ideji, da bi politične stranke predlagale svoje prvake. Vendar se je to zgodilo in povem vam, zlasti tistim, ki vam to ni bilo po godu, da poti nazaj ni.

Evropska volilna kampanja leta 2019 bo resnično vseevropska in tega se bodo vsi zavedali, še preden se bodo odpravili na volišča. Tudi demokracija je evropska, kontinentalna, in Evropa, s tem ko postaja bolj demokratična, v ničemer ne odvzema pomena državam in narodom. Narodom, ki – in to ponavljam – niso začasni konstrukti zgodovine: oblikujejo se trajno in Evropa mora narodom in državam članicam izkazovati spoštovanje. Evrope ni moč graditi proti narodom, ki imajo svoje tradicije, svoje vrline, svoje bogastvo, svoj smisel. Evrope ni moč graditi proti državam članicam, ampak z dobro voljo, ki jo je mogoče najti povsod v Evropi, na ravni civilne družbe, naših družb nasploh, naših držav članic in na ravni naših nacionalnih parlamentov.

Povedal vam bom, o čem sem prepričan: prepričan sem, da bo ta Komisija Komisija zadnjih priložnosti: bodisi bomo uspeli zbližati evropske državljane in EU bodisi nam bo pri tem spodletelo. Bodisi bomo uspeli Evropo oblikovati v politično celoto, ki se spopada z velikimi problemi in manjše prepušča drugim, bodisi nam bo pri tem spodletelo. Bodisi bomo uspeli skupaj z državami članicami, vladami, parlamenti in socialnimi partnerji izrazito zmanjšati raven brezposelnosti bodisi nam bo pri tem spodletelo. Bodisi bomo uspeli vrniti perspektivo mladim Evropejcem bodisi nam bo pri tem spodletelo.

Želim si, da bi zagrabili to priložnost in Evropo premaknili: Evropa si to zasluži in računam na vas, spoštovani predsednik, cenjeni poslanke in poslanci, da boste Komisijo podprli pri njenih številnih prihodnjih nalogah, ki so tudi vaše naloge in naloge vseh Evropejcev.

Zahvaljujem se vam za vašo pozornost.

SPEECH/14/1525

Za vprašanja širše javnosti:


Side Bar