Navigation path

Left navigation

Additional tools

Dialog z državljani v Trstu: glavna sporočila

European Commission - SPEECH/13/706   16/09/2013

Other available languages: EN FR DE IT HR

Evropska komisija

Viviane Reding

Podpredsednica Evropske komisije in evropska komisarka za pravosodje

Dialog z državljani v Trstu: glavna sporočila

Dialog z državljani v Trstu

16. septembra 2013

1. Prosto gibanje

Eden od temeljev naše Unije je ogrožen. Naj še enkrat jasno poudarim: prosto gibanje je ena od temeljnih pravic in o njej se ne moremo pogajati. Naj nas besede ne zavedejo: evropski državljani, ki uveljavljajo pravico do prostega gibanja, niso „priseljenci“. Vsi evropski državljani imajo enake pravice. Naj ob tem poudarim, da so tudi Romi evropski državljani in imajo kot taki seveda pravico do prostega gibanja.

V nekaterih državah članicah je na pohodu ceneni populizem. S tovrstno retoriko lahko danes sicer nabiramo volilne glasove, ceno zanjo pa bodo v prihodnosti plačevale generacije evropskih državljanov. Zato pričakujem, da bodo nacionalni politiki ohranili pokončno držo in da se bodo uprli populizmu. V Evropi ni prostora za populistično širjenje preplaha o t.i. socialnem turizmu, torej o državljanih drugih držav članic, ki naj bi izkoriščali naše socialne sisteme.

Rada bi jih tudi opozorila, da so se države članice same odločile za širitev Unije. Menda ne želijo zdaj državljanom teh „novih“ držav članic odreči ene od njihovih temeljnih pravic?

Upravičeno smo lahko ponosni na štiri svoboščine, na katerih temelji Evropska unija. Vendar so te štiri svoboščine neločljive, države članice si ne morejo izbrati le tistih, ki so jim všeč. Če imajo podjetja in trgi koristi od Evrope brez meja, jih morajo imeti tudi državljani.

Omejevanje prostega gibanja bi škodovalo našemu gospodarstvu – in to prav v času, ko Evropa potrebuje večjo gospodarsko rast, da se 26 milijonov brezposelnih lahko spet vrne na delo. Znano je namreč, da mobilnost delovne sile koristi tako posameznikom kot državam, v katerih si ti najdejo delo. Po širitvi EU leta 2004 naj bi se zaradi mobilnosti delovne sile iz novih držav članic BDP držav „nekdanje“ EU-15 med letoma 2004 in 2009 po ocenah povečal za približno en odstotek.

Za mesta, zlasti manjša mesta in podeželska območja lahko ta položaj pomeni določeno breme. Vendar jim EU nudi finančno pomoč. Evropski socialni sklad zagotavlja denar za projekte spodbujanja socialne vključenosti in boja proti revščini, kot so poklicno usposabljanje in jezikovni tečaji. Vlade držav članic morajo bolje obveščati regionalne in lokalne organe o pomoči, ki jim je na voljo.

2. Prihodnost Evrope

Pri resnični politični uniji gre za veliko več kot le za skupen pristop h gospodarski in finančni politiki. Zato si na primer prizadevamo za evropsko območje svobode, varnosti in pravice. Zelo je pomembno, da se državljani lahko zanesejo na spoštovanje pravne države in varstvo njihovih pravic kjer koli v Uniji. Srednjeročno bi morda morali začeti razmišljati tudi o evropskem ministru za pravosodje.

3. Kako se EU bojuje proti krizi

Danes mineva pet let od stečaja investicijske banke Lehman Brothers, s katerim se je leta 2008 začela huda finančna kriza.

Danes lahko rečemo, da smo v svojih prizadevanjih za premostitev krize prišli že daleč. Ohranili smo vero v evro in črnoglednežem dokazali, da so se motili.

Oživitev gospodarstva je na vidiku – zdaj torej ne smemo odnehati. Daljnosežne in včasih boleče reforme držav članic že prinašajo rezultate in videti je prve znake okrevanja: v drugem četrtletju letošnjega leta je evropsko gospodarstvo ponovno zabeležilo rast: v primerjavi s prvim trimesečjem je bilo ugotovljeno povečanjem bruto domačega proizvoda (BDP) v višini 0,3 % v območju evra in 0,4 % v EU kot celoti.

Stroški dela na enoto se v državah, kot so Grčija, Španija in Portugalska, zmanjšujejo. Države članice, ki leta niso imele dostopa do kapitalskih trgov, si zdaj spet lahko izposojajo od zasebnih vlagateljev po vzdržnih obrestnih merah: Irska in Portugalska sta se z izdajo desetletnih obveznic na trge vrnili marca oziroma maja. Evropa in evro pa še naprej ostajata privlačna. Julija se je Uniji pridružila 28.članica, Hrvaška. Latvija se bo evroobmočju pridružila januarja 2014, Litva naj bi ji sledila.

Potreben bo čas, da si bo gospodarstvo opomoglo do te mere, da bo mogoče ustvariti veliko število delovnih mest. Vendar pa bomo še naprej držali skupaj.

Evropa je kot družina. Kadar ima eden od družinskih članov težave, mu drugi pomagajo. Seveda pa ima vsakdo v družini tudi svoje dolžnosti. Vsak družinski član se mora obnašati odgovorno in tako, da ne škodi drugim. Evropske države, ki izvajajo reforme in uredijo svoje javne finance, bodo torej še naprej prejemale pomoč od tistih, ki so finančno močnejše. Solidarnost za solidnost – to je pot za izhod iz krize.

4. Naslednji koraki: federalizacija nadzora bank

Moramo se učiti na preteklih napakah: skoraj vse države EU so zlom finančnega sistema preprečile z ogromnimi injekcijami državnih sredstev. Skupna višina državne pomoči po ocenah znaša približno 12,5 % BDP, vendar bomo šele čez leta spoznali celoten strošek za države članice.

Samo na Irskem, v državi, kjer se je kriza pred petimi leti pričela, so bila trem največjim bankam izplačana državna sredstva v višini 29 % BDP. Skoraj vse države še vedno finančno podpirajo bančni sektor.

Le nekaj državam je uspelo vzpostaviti verodostojen sistem reševanja.

Da bi zagotovila odločen odziv v prihodnje, je Evropska komisija predlagala način reševanja bank. Čas je, da presežemo odpor, ki še vedno vlada v nekaterih državah članicah, ter federaliziramo nadzor in reševanje bank.

Reševanje bank in sistem jamstva za vloge morata temeljiti na enotnem nadzornem mehanizmu. Varnostna mreža za finančne trge na federalni ravni bi vsem koristila, preprečevala pa bi tudi velike padce, kakršne so doživeli nekateri trgi.

Naj to ponazorim z zanimivim primerom iz preteklosti: ob primerjavi učinkov finančne krize na Irskem in v Nevadi se je izkazalo, da imajo zvezne ustanove v ZDA, kot so Zvezna agencija za zavarovanje hranilnih vlog (FDIC) ter državni hipotekarni banki Freddie Mac in Fannie Mae, pozitiven stabilizacijski učinek. Obe državi sta doživeli razcvet in zlom nepremičninskega trga podobnih razsežnosti. Zahvaljujoč blaženju šokov na zvezni ravni se je BDP Nevade zmanjšal za samo 3,6 %, BDP Irske pa kar za 17,6 %.

5. Konzularna zaščita

Evropa ni namenjena politikom, temveč državljanom. To lahko ljudem najlažje dokažemo z dejanji, torej tako da okrepimo njihove pravice in zagotovimo, da jih bodo lahko neovirano uveljavljali.

Ko Evropejci potujejo po svetu, ni pomembno, ali imajo italijanski, hrvaški, nemški ali španski potni list – so evropski državljani. Če torej zaidejo v težave v državi, ki ni članica EU (če so na primer žrtev kaznivega dejanja), in njihova država članica nima predstavništva v tej državi, imajo pravico zaprositi za pomoč konzulat ali veleposlaništvo katere koli druge države članice.

Leta 2011 smo predstavili nova pravila, da bi pojasnili, kako morajo države članice v takih primerih pomagati državljanom. Vendar države članice do danes teh novih pravil niso sprejele. Pozivam jih, naj presežejo razlike in dosežejo dogovor, da bomo lahko izboljšali zaščito evropskih državljanov po vsem svetu. Ozkogledna nesoglasja ne smejo ustaviti EU pri krepitvi tega lepega primera evropske solidarnosti.

6. Brezposelnost

Brezposelnost je največja skrb Evropejcev: kar polovica vprašanih pravi, da je to trenutno njihova glavna skrb. V vsej EU je še vedno brez dela 26 milijonov ljudi. Zato mora biti boj proti brezposelnosti naša glavna prednostna naloga.

Skrajni čas je že, da ukrepamo. Vesela sem, da je na primer tu v Italiji vlada odobrila sveženj ukrepov, s katerimi bo zagotovila, da bodo podjetja zaposlila več mladih. V ta namen bodo potrebna sredstva v višini 1,5 milijarde evrov, ki se bodo delno črpala iz nacionalnih virov, večinoma pa iz strukturnih skladov EU.

Dejansko vse vlade v Evropi sprejemajo ukrepe za rešitev tega problema. Voditelji držav in vlad so se trdno zavezali, da bodo izvajali programe jamstva za mlade, ki ga je zasnovala Evropska komisija. Nobena oseba, mlajša od 25 let, ne bi smela na zaposlitev, pripravništvo ali vajeništvo čakati več kot štiri mesece. EU je v ta namen zagotovila šest milijard evrov in Komisija je predlagala, naj ima prednost financiranje konkretnih projektov, da se sredstva lahko kar najhitreje uporabijo. Takoj ko bodo vlade predložile konkretne predloge, bodo ta sredstva na voljo.

Eden od razlogov za brezposelnost je neskladje med ponudbo spretnosti in povpraševanjem na trgu dela. Visoko kvalificirani strojni inženir na primer morda ne more najti dela v Italiji, podjetja v Nemčiji pa na vse pretege iščejo nekoga z njegovim profilom. Komisija želi zagotoviti, da bi osebe, ki iščejo zaposlitev v drugi državi članici, lahko še šest mesecev prejemale nadomestilo za brezposelnost v domovini.

Poznam primere brezposelnih iz južnoevropskih držav, ki so se preselili v države članice, kot je Nemčija, in tam našli zaposlitev. Nemška in španska vlada sodelujeta na tem področju. Vendar bi bilo mogoče storiti še veliko več.

7. Širitev

Največji dosežek Evropske unije je mirna združitev celine s 500 milijoni državljanov. Za ta svoj dosežek je prejela priznanje v obliki najvišje časti, Nobelove nagrade za mir. Menim, da mora EU še naprej ostati odprta svojim sosedam.

Vendar pa moramo v tem trenutku predvsem pomesti pred svojim pragom. Poskrbeti moramo, da bo Unija v prihodnosti tesneje povezana in bolj demokratična. Najti moramo pravo ravnovesje med tesnejšo povezanostjo in nadaljnjo širitvijo. Ob tem pa je treba upoštevati, da je EU mešanica starih in mladih držav članic ter da so te najrazličnejših velikosti, z različnimi uradnimi jeziki in različnim zgodovinskim razvojem ustavnosti.

Za trenutek razmislite o tem izjemnem dosežku: to je Evropska celina, v kateri se lahko iz Talina peljete v Bruselj, ne da bi se morali ustaviti na eni sami meji in pokazati potni list. To je mogoče zaradi naše skupne evropske politike, zakonodaje in instrumentov.

Ta odprtost in vizija bi morali še naprej združevati države v Evropi. Vendar moramo tudi zelo jasno povedati, da morajo države pred pridružitvijo EU izpolnjevati vsa stroga merila. Še zlasti morajo zagotoviti spoštovanje svobode, demokracije, enakosti, pravne države, neodvisnosti pravosodja in temeljnih pravic. Le tako bo širitvena politika EU verodostojna in uspešna.


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website