Chemin de navigation

Left navigation

Additional tools

Enotni telekomunikacijski trg: vzpostavitev povezane celine

Commission Européenne - SPEECH/13/622   09/07/2013

Autres langues disponibles: FR EN DE DA ES NL IT SV PT FI EL CS ET HU LT LV MT PL SK BG RO HR

Evropska komisija

Neelie Kroes

podpredsednica Evropske komisije, pristojna za digitalno agendo

Enotni telekomunikacijski trg: vzpostavitev povezane celine

Izmenjava mnenj o prihodnjih zakonodajnih pobudah na področju digitalne agende: „Zagotavljanje povezljivosti za digitalno gospodarstvo“, zasedanje Odbora za industrijo, raziskave in energetiko v Evropskemu parlamentu v Bruslju

9. julij 2013

Govor lahko komentirate na tej strani.

Zahvaljujem se vam za povabilo. Danes vam želim predstaviti svoje ideje o vzpostavitvi povezane celine.

Svet je vse bolj digitalen. Digitalni trg je rastoči svetovni trg, ki ga moramo izkoristiti. Vendar naš telekomunikacijski sektor in ekosistem IKT, ki nam ju je svet pred časom še zavidal, nista dovolj konkurenčna. Naši državljani in podjetja se soočajo z ovirami in nepoštenimi pristojbinami. Omrežje naj bi bilo globalno, vendar tudi znotraj enotnega trga na mejah ostajajo kontrole.

Preostali svet je pred nami. Amerika, Japonska in Koreja imajo 88 % vseh svetovnih naročnin 4G, medtem ko jih ima EU samo 6 %. Poleg tega ima samo 2 % evropskih gospodinjstev dostop do izjemno hitrih širokopasovnih povezav.

Za te težave je treba najti rešitve. Zato nameravam že septembra predstaviti sveženj ukrepov.

Odpravil bo meje, spodbudil naložbe ter olajšal poslovanje in komuniciranje po vsej EU. Nadgraditi moramo obstoječi okvir ter našo povezano celino okrepiti na tri načine.

Prvič: če želimo prava evropska omrežja, je treba olajšati čezmejno komuniciranje. Za operaterje ne sme veljati kopica različnih in nezdružljivih predpisov. Če lahko nekdo posluje kjer koli v Evropi – in to okvir EU dovoljuje –, potem bi moral imeti možnost poslovati kjer koli v EU. In ne mislim samo na „teoretično možnost“, temveč dejansko v praksi. Na primer z enotnim sistemom za izdajo dovoljenj in nadzorom matične države članice.

Komisija bi morala imeti več možnosti za izvajanje usklajenih ukrepov. Manj birokracije, manj stroškov, manj sitnosti: takšen je pravi enotni trg. Te spodbude že obstajajo v številnih drugih sektorjih, od bančništva do radiodifuzije, zdaj pa naj bi jih imel tudi telekomunikacijski sektor.

Drugič, operaterji potrebujejo „vložke“, tj. omrežja, ki delujejo, kar pa v trenutnih razmerah otežujejo številne ovire, še zlasti pri čezmejnem poslovanju. Potrebujemo bolj usklajene načine za dostop do fiksnih omrežij – npr. standardizirane, t. i. proizvode „virtualnega bitnega toka“. Potrebujemo storitve medomrežnega povezovanja, ki zagotavljajo kakovost, ter boljša pravila glede radiofrekvenčnega spektra za brezžična omrežja. Treba je uskladiti pogoje za izdajo licenc za radiofrekvenčne pasove, tj. trajanje licenc, velikosti bloka, strukturo pristojbin in podobno. S tem se bo olajšalo upravljanje omrežja znotraj več držav ter omogočila uporaba visokokakovostnih storitev.

Tretjič, državljani po vsej Uniji morajo uživati enake pravice in enake pogoje.

Vključno s pravico do omrežne nevtralnosti.

Blokiranje ali zaviranje storitev ni samo nepošteno in moteče za uporabnike, pomeni tudi smrtni udarec za inovatorje. Zato bom zagotovila omrežno nevtralnost. Pa tudi večjo preglednost, da bo vsakdo vedel, kaj vključuje njegova pogodba. Lažje bo zamenjati ponudnika. Omogočene bodo nove premijske storitve, na katerih temeljijo številne nove storitve, od računalništva v oblaku do e-zdravja. Končala pa bom tudi protikonkurenčno blokiranje in zaviranje, in sicer za vse državljane, na vseh omrežjih in na vseh napravah. Rast interneta je odvisna od odprtosti in inovacij; v tem smislu bom zagotovila popolno varstvo.

Enaki pogoji pomenijo tudi bolj poštene cene. Klici po Evropi ne bi smeli veljati za drage „mednarodne klice“; ne na pravem enotnem trgu. Klic čez „notranjo mejo“ ne bi smel iznenada povečati računa, zato mora biti vsaka razlika v ceni objektivno utemeljena z dodatnimi stroški.

In pa, seveda, na pravem enotnem trgu ni umetnih cen gostovanja. Te nas namreč jezijo, so nepoštene in sodijo v preteklost. Pogosto nas na naše notranje meje spomni samo še telefon v žepu – to se mora spremeniti. Milijoni Evropejcev so naročeni na izvrstne pregledne mobilne pakete ter pričakujejo, da bo v enkratno ceno, ki so jo plačali, vključeno vse. Ne samo doma, temveč tudi v tujini. Uporabnikom bi bilo treba omogočiti, da svoje minute, kratka sporočila in megabajte uporabljajo kjer koli v Evropi.

Vem, da ste vprašanje gostovanja izpostavili v osnutku poročila, ki ga je pripravil gospod Rohde. Kljub tem bi vas želela opozoriti na naslednje: s prepovedjo cen gostovanja ne bomo ustvarili enotnega trga. Ravno nasprotno: z vzpostavitvijo enotnega trga bomo naredili konec pretiranim cenam gostovanja. Pod tem si predstavljam trg, na katerem so podjetja izpostavljena enakemu konkurenčnemu pritisku, ki znižuje cene gostovanja, kot doma v lastnem omrežju. Na katerem lahko stranke pritegnejo in zadržijo tako, da gostovanje vključijo v paketno konkurenčno ponudbo. Trg, na katerem imajo potrošniki izbiro in uživajo koristi konkurence, brez meja in ovir.

Tako želim današnjo razdrobljeno resničnost spremeniti v pravi konkurenčni enotni trg.

Pri tej razdrobljenosti ne gre za kršitev enega od načel EU, temveč ima dejanske posledice. Naj navedem le en primer: radiofrekvenčni spekter. Države ne izpolnjujejo obveznosti glede dodeljevanja radiofrekvenčnega spektra, pa tudi kadar ga dodelijo, vsaka država to stori drugače: čezmejno pridobivanje pravic, načrtovanje in nudenje storitev je zato oteženo.

Proizvajalci težje optimizirajo svoje nove izdelke za Evropo in podjetja težje izkoristijo ekonomije obsega na enotnem trgu.

Negotovost in stroški, s katerimi se srečujejo operaterji, se prenašajo na potrošnike: posledica so višje cene in slabše storitve. Evropski proizvajalci, nekoč vodilni na svetu, se danes borijo s konkurenco.

Ne gre samo za en sektor. In tudi ne samo za telefone in tablične računalnike. Že dolgo ne več, saj bodo kmalu lahko povezane najrazličnejše naprave – od vašega avta do zdravstvenega pripomočka. Obstaja izjemna priložnost, da se uporabnikom ponudijo vseevropske storitve, ki delujejo povsod, vendar ti nanje še čakajo.

Pri tem ne gledam samo na en sektor, temveč celotno sliko. Evropski telekomunikacijski sektor in ekosistem IKT sta temelja našega gospodarstva – želim si, da bi bila močnejša. Potrebujemo močan telekomunikacijski sektor, ki se lahko sam obdrži na konkurenčnem trgu in je manj odvisen od urejanja. Vendar ne zavoljo sektorja samega, ampak ker je to v interesu nas vseh.

Na digitalnih orodjih in omrežjih namreč sloni celotno gospodarstvo. Od bančništva do logistike, od avtomobilske industrije do avdiovizualnega sektorja. Poleg tega si najrazličnejša podjetja želijo povezav, ki bi lahko spremenile njihovo poslovanje, saj bi jim omogočile videokonference, računalništvo v oblakih, tridimenzionalno tiskanje in še mnogo več. Gre za podjetja vseh velikosti, vseh sektorjev, ki so sita čakanja na te storitve.

Ne moremo jih razočarati. Imajo evropske ambicije, zato jim moramo zagotoviti ustrezne komunikacije. V gospodarstvu, ki temelji na informacijah in komunikacijah, ne moremo sedeti križem rok in zgolj opazovati, kako telekomunikacijski sektor postaja prešibak za konkurenco, naložbe in inovacije. Ne moremo se še naprej mučiti s premalo zmogljivimi in zastarelimi omrežji.

Gre za pomembno vprašanje. Konkurenčni enotni telekomunikacijski trg bi lahko pomenil spodbude v višini 110 milijard evrov letno. Kakovostne komunikacije za podjetja bi lahko v naslednjih 15 letih doprinesle 800 milijard evrov. Širokopasovne povezave bi lahko ustvarile 2 milijona delovnih mest. Gre za naložbe v prihodnjo rast.

Moje ambicije so velike, vendar je moj pristop pragmatičen. Dandanes so naša omrežja in predpisi večinoma nacionalni. Pragmatični pristop ne pomeni, da ta omrežja opustimo, razveljavimo obstoječe predpise in začnemo znova. Pomeni, da vzamemo to, kar obstaja, in to ustrezno prilagodimo: sprostimo ozka grla, odpravimo ovire; operaterjem, podjetjem in državljanom ponudimo prednosti enotnega trga – boljše storitve, hitrejša omrežja in bolj poštene cene.

Vem, da ste pravkar razpravljali o dolgoročnejši možnosti: o celovitejšem pregledu celotnega ekosistema, kot ga je predlagala gospa Trautmann v svojem poročilu. Ta bi seveda imel določene prednosti. Kljub temu pa bi vam svetovala, da ne zamudimo te priložnosti za resničen napredek v rasti in ustvarjanju delovnih mestih.

Realistično bi celoten pregled trajal 5 let, kar je dolga doba. Dandanašnji pa izgubljeni čas pomeni izgubljeno priložnost. Pomislite, kako se je svet spremenil v zadnjih petih letih – na naprave in storitve, ki še niso obstajale. Pomislite, kako se bo spremenil v naslednjih petih. Si lahko privoščimo, da čakamo tako dolgo, medtem ko so preostali deli sveta že precej pred nami?

Namesto tega predlagam postopen, vendar takojšen pristop: izboljšati model, da kar najbolje izkoristimo sedanji okvir. Narediti odločen korak proti enotnemu trgu, na katerem je zlitje tehnologij in storitev realnost. Na katerem posodobljen regulativni okvir upošteva te dinamične spremembe in na katerem si lahko vzamemo čas za razmislek o regulativnem okviru, ki ga bomo potrebovali v prihodnosti, in ga nato izvajamo.

Še pred tem pa moramo vzpostaviti enotni telekomunikacijski trg v Evropi.

To je moja alternativa. Vsem vam, zbranim v tem parlamentu, dajem na voljo instrument, ki bo našim državljanom in podjetjem prinesel več takojšnjih koristi: manj ovir, večjo izbiro, bolj poštene cene, boljše poslovne storitve, omrežno nevtralnost in konec gostovanja ter hkrati močnejše gospodarstvo, ki bo ustvarilo več delovnih mest. To so koristi povezane in konkurenčne celine. Menim, da se je za to vredno boriti. Zato če verjamete v Evropo, verjemite v ta projekt in se borite skupaj z mano.


Side Bar

Mon compte

Gérez vos recherches et notifications par email


Aidez-nous à améliorer ce site