Chemin de navigation

Left navigation

Additional tools

European Commission

José Manuel Durão Barroso

Predsednik Evropske komisije

Govor o stanju v Uniji 2012

Plenarno zasedanje Evropskega parlamenta/Strasboug

12. september 2012

Gospod predsednik,

spoštovane poslanke in poslanci,

1. Analiza stanja

Počaščen sem, da vas lahko danes nagovorim s tretjim govorom o stanju v Uniji.

To počnem v času, ko se Evropska unija še vedno ni izkopala iz krize.

Ta kriza je finančna in gospodarska. Je tudi socialna kriza. In ne nazadnje politična kriza, kriza zaupanja.

Primarni povzročitelji te krize so:

  • neodgovorne prakse v finančnem sektorju,

  • nevzdržen javni dolg in

  • premajhna konkurenčnost v nekaterih državah članicah.

Povrhu tega se evro zdaj spopada s strukturnimi težavami. Njegova arhitektura se ni izkazala za ustrezno in nakopičila so se neravnotežja.

Težavo zdaj rešujemo, a moramo pri tem sprejemati boleče ukrepe. Državljani so nezadovoljni. Zaskrbljeni so. Občutek imajo, da je njihov način življenja ogrožen.

Občutek za pravičnost in enakopravnost med državami članicami se razblinja. Vendar če ni enakopravnosti med državami članicami, kako naj potem govorimo o enakopravnosti med evropskimi državljani?

V zadnjih štirih letih smo za reševanje te sistemske krize sprejeli številne drzne odločitve. Toda kljub vsem tem prizadevanjem naš odziv še ni prepričal državljanov, trgov ali naših mednarodnih partneric.

Zakaj? Ker smo vedno znova dopustili, da se razraste dvom. Dvom glede tega, ali so nekatere države resnično pripravljene izvesti reforme in obnoviti svojo konkurenčnost. Dvom glede tega, ali so si druge države resnično pripravljene stati ob strani, da bi zagotovile nadaljevanje evra in evropskega projekta.

Vse prepogosto smo bili priča negativni spirali: na evropskih zasedanjih na vrhu se sprejmejo zelo pomembne odločitve glede naše prihodnosti, že naslednji dan pa jih nekateri isti ljudje, ki so te odločitve sprejeli, zavržejo, češ da so bodisi preveč bodisi premalo korenite. Zaradi tega imamo zdaj težave z verodostojnostjo in s pomanjkanjem zaupanja.

Nikakor ni sprejemljivo, da se ta evropska srečanja predstavljajo kot boksarski dvoboji, na katerih zmagovalci s silovitimi udarci onesposobijo tekmece. Preprosto ne moremo pripadati isti Uniji, pri tem pa se obnašati ravno nasprotno. Ne smemo si privoščiti, da bi z enim samim ukrepom ali izjavo, ki postavlja pod vprašaj vse, kar smo dosegli, ogrozili devet dobrih odločitev.

To, spoštovane poslanke in poslanci, je bistvo evropske politične krize zaupanja. Če evropski politični akterji ne spoštujejo pravil in odločitev, ki so jih sami sprejeli, kako naj potem prepričajo druge, da so zavezani skupnemu reševanju krize.

Gospod predsednik,

spoštovane poslanke in poslanci,

2. Izziv – nov način razmišljanja za Evropo

Kriza zaupanja je politična kriza. Dobro pri vsem tem je, da v demokraciji ni politične težave, za katero ne bi zmogli poiskati politične rešitve.

Zato želim danes z vami razpravljati o temeljnih političnih vprašanjih – kje smo in kako naprej. Pozornost želim nameniti predvsem politični usmeritvi in viziji, ki bosta osnova za naše odločitve na različnih področjih.

Seveda ne bom navajal vseh teh posameznih odločitev. Prejeli boste pismo, ki sem ga naslovil na predsednika Evropskega parlamenta in v katerem sem opredelil najnujnejše prednostne naloge Komisije. Z vami bomo razpravljali o njih, še preden bo Komisija pozneje v jeseni sprejela svoj delovni program.

Sporočilo, ki vam ga posredujem danes, je naslednje: Evropa potrebuje novo usmeritev. Ta pa ne more temeljiti na starih idejah. Evropa potrebuje nov način razmišljanja.

Kadar govorimo o krizi, in o njej govorimo čisto vsi, ali smo resnično dojeli vse njene razsežnosti, da bomo znali ukrepati? Kadar razpravljamo o globalizaciji, in vsi pogosto razpravljamo o njej, ali se dejansko zavedamo njenega učinka na vsako našo državo članico?

Izhodiščna točka za nov način razmišljanja v Evropi je, da temeljito proučimo potencialne posledice vseh izzivov, s katerimi se srečujemo in ki spreminjajo same temelje našega sveta.

Na vprašanja glede prihodnosti ne moremo več odgovarjati z orodji iz preteklosti.

Od začetka krize smo se večkrat lahko prepričali, da se medsebojno povezani globalni trgi hitreje odzivajo in so zato močnejši od razdrobljenih nacionalnih političnih sistemov. Zaradi tega pojenja zaupanje državljanov v sprejemanje političnih odločitev. Prav tako pa se razraščata populizem in ekstremizem v Evropi in drugod.

V današnjem medsebojno povezanem svetu evropske države članice same ne zmorejo več učinkovito usmerjati toka dogodkov. Hkrati pa še niso opremile njihove Unije – naše Unije – z instrumenti, ki jih potrebuje v tej novi realnosti. Smo v tranziciji. V tem odločilnem trenutku potrebujemo odločitve in vodstvo.

Globalizacija Evropo sili k večji enotnosti.

Večja enotnost zahteva globlje povezovanje.

Globlje povezovanje narekuje več demokracije, evropsko demokracijo.

Za Evropo to v prvi vrsti pomeni, da moramo sprejeti dejstvo, da smo vsi v istem čolnu.

Pomeni tudi, da moramo priznati skupno bistvo naših evropskih interesov.

Prav tako to pomeni, da moramo sprejeti prepletenost naših usod.

Ne nazadnje to pomeni resnično skupno odgovornost in solidarnost.

Če smo potniki v čolnu sredi največjega neurja, ja popolna lojalnost najmanj, kar pričakujemo od sopotnikov.

Le tako bomo lahko sledili spremembam, ki se dogajajo z veliko hitrostjo. Zgolj tako bomo lahko dosegli obseg in učinkovitost, ki ju potrebujemo za ohranjanje naše vloge na svetovnem prizorišču. In samo tako bomo lahko varovali naše vrednote – ker dejansko gre tudi za naše vrednote – v spreminjajočem se svetu.

V 20. stoletju je bila lahko država s komaj 10 ali 15 milijoni prebivalcev svetovna sila. V 21. stoletju pa se tudi največjim evropskim državam lahko zgodi, da so med svetovnimi velikani, kot sta ZDA in Kitajska, potisnjene ob rob.

Zgodovina se piše z vse večjo hitrostjo. Velika Britanija je za podvojitev svojega BDP na prebivalca potrebovala 155 let, ZDA 55 let, Kitajska pa pičlih 15 let. Vendar že samo pogled v nekatere naše nove države članice pokaže, da tudi one z neverjetno hitrostjo stopajo po poti gospodarske preobrazbe.

Evropa ima vse, kar potrebuje, da bi bila uspešna. Pravzaprav smo v veliko boljšem položaju kot prejšnje generacije, ki so bile pred podobnimi ali celo večjimi izzivi.

Vendar pa moramo temu ustrezno ukrepati in vse naše vire združeno izkoristiti.

Zdaj je čas, da za naše ambicije sprejmemo odločitve in jih uresničimo z ukrepi.

Skrajni čas je že, da opustimo nesistematično odzivanje in zgolj prebijanje skozi težave.

Resnično je čas, da se naučimo lekcij iz zgodovine in začnemo pisati boljšo prihodnost naše Evrope.

Gospod predsednik,

spoštovane poslanke in poslanci,

3. Odziv na razmere – „odločilni pakt za Evropo“

Kar zahtevam in kar vam danes tudi predstavljam, je odločilni pakt za Evropo.

To je odločilni dogovor, da bomo širili naše vrednote, našo svobodo in našo blaginjo tudi v globaliziranem svetu prihodnosti. Pakt, ki združuje potrebo po ohranjanju naših socialnih tržnih gospodarstev na eni strani in potrebo po njihovi reformi na drugi. Pakt, ki bo stabiliziral EMU, spodbudil zdržno rast in povrnil konkurenčnost. Pakt, ki bo pogodba o zaupanju med samimi državami članicami, med državami članicami in evropskimi institucijami, med socialnimi partnerji ter med državljani in Evropsko unijo.

Odločilni pakt za Evropo pomeni, da:

ne smemo dopustiti niti najmanjšega dvoma glede integritete Unije ali obstoja evra. Ranljivejše države morajo odločno izraziti pripravljenost za reforme. Ne smejo zbujati dvomov glede svojega občutka odgovornosti. Močnejše države pa morajo odločno izraziti, da so pripravljene držati skupaj. Ne smejo zbujati dvomov glede svoje solidarnosti. Vsi moramo dokazati, da smo odločeni izvesti reforme. Da bomo REFORME IZVEDLI SKUPAJ.

Prepričanje, da lahko rastemo brez reform ali da lahko uspemo sami, je, milo rečeno, napačno. Spoznati moramo, da smo v tej situaciji skupaj in da moramo tudi rešitev najti skupaj.

Ta odločilni pakt zahteva dokončanje poglobljene in resnične gospodarske unije, ki bo temeljila na politični uniji.

a) Gospodarska unija:

Naj začnem z evropskim gospodarstvom.

Prvič, potrebujemo rast. Zdržno rast.

Rast je gonilna sila evropskega socialnega tržnega modela: ustvarja delovna mesta in omogoča naš življenjski standard. Toda rast lahko ohranjamo le, če smo konkurenčnejši.

Na nacionalni ravni to pomeni izvajanje strukturnih reform, s katerimi smo desetletja odlašali: posodobitev javne uprave, zmanjšanje nepotrebnih stroškov, obravnava osebnih interesov in privilegijev, reforma trga dela, da se varnost uravnoteži s prožnostjo, ter zagotovitev zdržnosti socialnih sistemov.

Na evropski ravni moramo biti odločnejši pri odpravljanju ovir, tako fizičnih kot ekonomskih ali digitalnih.

Dokončati moramo enotni trg.

Zmanjšati moramo našo energetsko odvisnost in bolje izkoriščati potencial obnovljivih virov.

Spodbujanje konkurenčnosti v sektorjih, kot so energetika, promet ali telekomunikacije, bi lahko prineslo svežo konkurenco, spodbudilo inovacije in znižalo cene za potrošnike in podjetja.

Komisija bo v kratkem predstavila Akt za enotni trg II. Za zagotovitev uspešnosti enotnega trga bo še naprej močno in nepopustljivo zagovarjala pravila na področju konkurence in trgovinska pravila.

Naj bom odkrit. Če bi to prepustili državam članicam, vam lahko zagotovim, da ne bi zmogle pritiska velikih korporacij ali velikih zunanjih akterjev.

Ustvariti moramo evropski trg dela, ljudem pa olajšati delo v drugih državah, da bo tako preprosto, kot je doma.

Posvetiti se moramo zeleni rasti in učinkoviteje uporabljati vire.

Veliko več ambicioznosti moramo pokazati na področju izobraževanja, raziskav, inovacij in znanosti.

Evropa je v ključnih sektorjih, kot so aeronavtika, avtomobilska industrija, farmacevtska industrija in inženiring, vodilna v svetu, njen tržni delež v posameznih sektorjih pa je več kot tretjinski. Produktivnost proizvodnje se je v zadnjem desetletju kljub gospodarski upočasnitvi povečala za 35 %. Danes je okrog 74 milijonov delovnih mest odvisnih od proizvodnje. Start-up podjetja v EU vsako leto ustvarijo 4 milijone delovnih mest. Na tem je treba graditi, in sicer z naložbami v našo novo industrijsko politiko ter z ustvarjanjem poslovnega okolja, ki spodbuja podjetništvo in podpira mala podjetja.

To pomeni, da mora davčno okolje postati enostavnejše za podjetja in privlačnejše za investitorje. Od boljše usklajenosti na področju obdavčenja bi imele korist vse države članice.

Potrebujemo pa tudi proaktivno trgovinsko politiko za odpiranje novih trgov.

To je potencial za evropsko gospodarstvo. Zlata jama, ki je še nismo v celoti raziskali. Celovito izvajanje Pakta za rast, ki smo ga sprejeli na junijskem Evropskem svetu, nas lahko pripelje zelo daleč.

In lahko gremo še dlje, z realnim, a vendarle ambicioznim proračunom Evropske unije, namenjenim naložbam, rasti in reformam. Naj bo jasno: evropski proračun je instrument za naložbe v Evropi in rast v Evropi. Komisija in ta parlament, pravzaprav vse proevropske sile – kajti večina držav članic podpira naš predlog – morajo zdaj skupaj podpreti ustrezen večletni finančni okvir, ki nas bo popeljal do leta 2020. Na države članice bo imel neznaten vpliv, zlasti zaradi našega predloga za nov sistem lastnih virov. Vendarle pa bo močno spodbudil njihova gospodarstva, njihove regije, njihove raziskovalce, njihove študente, njihove mlade, ki iščejo zaposlitev, ter njihova mala in srednje velika podjetja.

To je proračun za rast, za gospodarsko, socialno in teritorialno kohezijo med državami članicami in znotraj njih.

To je proračun, ki bo pripomogel k dokončanju enotnega trga, tako da bo prek instrumenta za povezovanje Evrope zapolnil vrzeli v naši energetski, prometni in telekomunikacijski infrastrukturi.

To je proračun za sodobno in v rast usmerjeno kmetijstvo, ki je zmožno zanesljivost preskrbe s hrano povezati z zdržnim razvojem podeželja.

To je proračun, ki bo prek pobude Obzorje 2020 v Evropi spodbujal raziskave in inovacije. Kajti za raziskave potrebujemo takšno evropsko razsežnost.

To bo resničen preizkus za verodostojnosti številnih držav članic. Zanima me, ali bodo tiste države članice, ki nenehno govorijo o naložbah in rasti, zdaj podprle proračun za rast na evropski ravni.

Ta proračun je tudi ključno orodje za podporo naložb iz strategije za rast Evropa 2020, ki jih potrebujemo bolj kot kdaj koli prej.

Strategija Evropa 2020 je prava pot do modernizacije in nadaljnjega obstoja evropskega socialnega tržnega gospodarstva.

Spoštovane poslanke in poslanci,

naš načrt strukturnih reform je treba temeljito prilagoditi. Uspešen bo le, če bo pravičen in nepristranski. Kajti neenakost ni zdržna.

V nekaterih delih Evrope smo že priča hujšim socialnim stiskam.

Revščina narašča in stopnje brezposelnosti so čedalje višje, predvsem med mladimi.

Zato moramo okrepiti socialno kohezijo. Ta je namreč tista, ki model evropske družbe razlikuje od alternativnih modelov.

Nekateri zaradi krize pravijo, da je evropski socialni sistem mrtev. Sam se s tem ne strinjam.

Res sta potrebni reforma naših gospodarstev in posodobitev naših sistemov socialnega varstva. Vendar učinkovit sistem socialnega varstva, ki pomaga pomoči potrebnim, ne ovira blaginje. Pravzaprav je njen nepogrešljiv del. Dejansko so evropske države, ki imajo najučinkovitejše sisteme socialnega varstva in najbolj razvita socialna partnerstva, tiste, ki imajo najuspešnejša in najbolj konkurenčna gospodarstva na svetu.

Pravičnost in nepristranskost pomenita dati priložnost mladim. Že zdaj veliko delamo na tem, do konca leta pa bo Komisija predstavila sveženj Mladi, s katerim bo vzpostavila sistem jamstva za mlade in kakovosten okvir, ki bo olajšal poklicno usposabljanje.

Pravičnost in nepristranskost pomenita tudi oblikovanje boljših in pravičnejših sistemov obdavčitve.

S preprečevanjem davčnih goljufij in utaj bi se lahko v evropsko javno blagajno nateklo več milijard evrov.

Zato si bo Komisija prizadevala za potrditev revidirane direktive o obdavčenju prihrankov in za pooblastila, ki ji bodo omogočila izpogajanje trdnejših sporazumov o obdavčenju prihrankov s tretjimi državami. Njihova sklenitev bi pomenila pomemben vir zakonitih davčnih prihodkov.

Poleg tega si bo Komisija še naprej prizadevala za pravičen in ambiciozno zastavljen davek na finančne transakcije, ki bi zagotovil, da bi davkoplačevalci imeli korist od finančnega sektorja in ne samo obratno. Zdaj ko je jasno, da soglasje glede tega lahko dosežemo samo v okviru okrepljenega sodelovanja, bo Komisija storila vse, da zadeva hitro in učinkovito napreduje z državami članicami, ki si to želijo. Ker gre pri tem predlogu za pravičnost. Ta pa je bistven pogoj, da bodo potrebne gospodarske reforme socialno in politično sprejemljive. In predvsem je pravičnost vprašanje socialne pravičnosti.

Gospod predsednik,

spoštovane poslanke in poslanci,

kljub krizi smo sprejeli pomembne odločitve. Po vsej Evropski uniji se izvajajo reformni in konsolidacijski ukrepi. Vzpostavili smo skupna finančna varovala, evropske institucije pa nenehno dokazujejo, da stojijo za evrom.

Komisija se zelo dobro zaveda, da je v državah članicah, ki izvajajo najintenzivnejše reforme, situacija težka in da so nekatere prilagoditve včasih zelo boleče. Vendar si le s takimi reformami lahko obetamo boljšo prihodnost. Reforme bi morali izvesti že zdavnaj. Vzpostavitev predhodnega stanja preprosto ni mogoča.

Komisija bo še naprej po najboljših močeh podpirala te države članice in jim pomagala spodbuditi rast in zaposlovanje, na primer z reprogramiranjem strukturnih skladov.

Dovolite mi nekaj besed o Grčiji. Resnično verjamem, da lahko to jesen pridemo do prelomne točke. Če bo Grčija odpravila vse dvome glede svoje zavezanosti reformam in če bodo tudi vse druge države odpravile vse dvome glede svoje odločenosti, da Grčijo zadržijo v evroobmočju, nam lahko uspe.

Mislim, da bi Grčija – če bo izpolnila svoje zaveze – kot članica evropske družine morala ostati v evroobmočju.

Zagotavljanje stabilnosti evra je naš glavni izziv. To je skupna odgovornost držav članic in institucij Skupnosti. Evropska centralna banka ne more in ne bo financirala vlad. Vendar če kanali monetarne politike ne delujejo dobro, Komisija meni, da je naloga Evropske centralne banke, da sprejme ustrezne ukrepe, na primer na sekundarnih trgih javnega dolga. Evropska centralna banka dejansko nima le pravice, ampak tudi dolžnost, da ponovno vzpostavi celovito monetarno politiko. Seveda pa se mora Evropska centralna banka kot neodvisna institucija sama odločiti, kakšne ukrepe bo izvedla in pod kakšnimi pogoji. In vsi, resnično vsi akterji, bi morali spoštovati neodvisnost Evropske centralne banke.

Spoštovane poslanke in poslanci,

govoril sem o gospodarskih ukrepih, ki jih moramo nujno izvesti. Ne moremo se jim izogniti. Vendar to ni dovolj. Moramo iti dlje.

Dokončati moramo gospodarsko in monetarno unijo. Vzpostaviti moramo bančno in fiskalno unijo ter ustrezne institucionalne in politične mehanizme.

Komisija danes predstavlja zakonodajne predloge za enotni evropski nadzorni mehanizem. Ti so temelj za bančno unijo.

V krizi se je pokazalo, da banke sicer postanejo nadnacionalne, vendar pravila zanje in nadzor nad njimi ostanejo v nacionalnih rokah. In ko se je zalomilo, so morali „račun poravnati“ davkoplačevalci.

EU je v preteklih štirih letih korenito prenovila poslovnik za banke ter tako postala vodilna v svetu pri uresničevanju zavez skupine G20. Vendar zgolj usklajevanje ni več dovolj – odločitve o nadzoru moramo začeti sprejemati skupaj, in sicer v okviru evroobmočja.

Enotni nadzorni mehanizem iz današnjega predloga bo osnova za oblikovanje okrepljene arhitekture, v kateri bo imela osrednjo vlogo Evropska centralna banka, ustrezno pa bo izdelana tudi vloga Evropskega bančnega organa, s čimer bomo povrnili zaupanje v nadzor nad bankami v evroobmočju.

Mehanizem bo izvajal nadzor nad vsemi bankami v evroobmočju. Zato mora biti mogoče z nadzorom preverjati vse, ne samo t. i. sistemsko relevantnih bank, saj se lahko sistemska tveganja skrivajo kjer koli. In v ta mehanizem so seveda v celoti vključeni nacionalni nadzorniki.

Sveženj zajema dve povezani pravni besedili. Eno obravnava Evropsko centralno banko, drugo pa Evropski bančni organ. Nedvomno bo ta parlament ključen pri sprejetju novega mehanizma in pri izvajanju demokratičnega nadzora nad njegovim izvajanjem.

To je kritičen prvi korak na poti k bančni uniji, ki sem vam jo predstavil junija. Za zdaj je na prvem mestu uvedba položaja evropskega nadzornika, saj brez tega ne bo mogoče doseči boljšega obvladovanja kriz bančništva, od reševanja bank do zajamčenih vlog.

Komisija bo istočasno nadaljevala prizadevanja za izvedbo reforme bančnega sektorja, da bi ta prispeval svoj delež k odgovornemu financiranju realnega gospodarstva. Del tega je izboljšanje dolgoročnega financiranja za mala in srednja podjetja ter druge družbe. To pomeni določitev pravil za referenčne indekse, da se ne bi ponovilo manipuliranje bančnih obrestnih mer, ki smo mu bili priča in ki je imelo posledice tako za podjetja kot za imetnike hipotek. Pomeni tudi oblikovanje zakonodaje, na podlagi katere bodo banke pošteno poslovale s svojimi komitenti, ter ponoven razmislek glede strukture dejavnosti bank, da bi odpravili neizogibna tveganja.

Pri vsem tem je prispevek tega parlamenta ključnega pomena. Komisija si prizadeva, da bi z vami tesno sodelovala.

Vendar obstaja še drugi element poglobljene gospodarske unije, in to je oblikovanje fiskalne unije.

Razlogi zanjo so več kot očitni: gospodarske odločitve ene države članice učinkujejo na druge, zato brez močnejšega usklajevanja na področju ekonomske politike ne gre več.

Neravnovesjem se bomo lahko uspešno izognili le z močnejšo in bolj povezujočo podlago za nacionalno odločanje o ključnih ekonomskih politikah. S svežnjem šestih ukrepov in priporočili za posamezne države se je v tej smeri že veliko naredilo, toda prizadevanja je treba nadaljevati, da bi lahko kombinirali specifične pogoje s specifičnimi pobudami in resnično dosegli vzdržno ekonomsko in monetarno unijo.

Če želimo doseči trajne rezultate, moramo razviti dodobra opremljeno skupnostno gospodarsko upravljanje z dejansko skupnostno fiskalno zmogljivostjo.

Za to ne rabimo niti ločenih niti novih institucij. Ravno nasprotno: to bi lahko uspešno in hitro dosegli z obstoječimi institucijami – Evropsko komisijo kot neodvisnim evropskim organom, ki ga bi nadziral Evropski parlament kot parlamentarni zastopnik na evropski ravni.

Če si bomo zastavili tak okvir, se bomo sčasoma približali resnični porazdelitvi obveznosti za odplačevanje in izdajo dolga.

Tako nas bosta naprej ponesli gospodarska reforma, ki jo bo spremljala resnična ekonomska in monetarna unija.

Komisija bo še to jesen objavila načrt za poglobitev ekonomske in monetarne unije.

Ta načrt bo predstavljen tudi vam. To pa zato, ker morajo biti predstavniki ljudi aktivno vključeni v razprave o teh vprašanjih.

Hkrati bo ta načrt podlaga za razpravo na decembrskem zasedanju Evropskega sveta, ki bo temeljila na poročilu, ki naj bi ga predstavil skupaj s predsednikom Evropskega sveta, predsednikom Evropske centralne banke in predsednikom Euroskupine.

V našem načrtu bodo orisana orodja in instrumenti ter predstavljene možnosti snovanja zakonodaje, na podlagi katere se bodo izvajali. Zajemali bodo vse od usklajevanja politik do fiskalne zmogljivosti in odplačevanja dolga. Kjer bo nujno, kot za skupno jamstvo za javni dolg, bodo v njem predlagane spremembe Pogodbe, saj bodo te v nekaterih primerih potrebne. To bo osnova za naše delovanje ne le v prihodnjih nekaj tednih in mesecih, ampak tudi v prihodnjih letih.

Gospod predsednik,

spoštovane poslanke in poslanci,

b) Politična unija:

Vzdržnost in verodostojnost ekonomske in monetarne unije sta navsezadnje odvisna od institucij in političnega modela, na katerem temelji.

Zato se je treba ob ekonomski in monetarni uniji vprašati o politični uniji in evropski demokraciji, na katerih mora biti zasnovana.

Če naj ekonomska in monetarna unija uspešno zaživi, se moramo uresničevanja naših ambicij lotiti v pravem vrstnem redu. Že zdaj moramo začeti s konkretnimi ukrepi s pogledom, uprtim k politični uniji.

Želim si, da bi se razvil evropski javni prostor, ki bi spodbudil razprave o evropskih vprašanjih iz evropskega zornega kota. Evropskih problemov ne moremo več reševati zgolj z iskanjem nacionalnih rešitev.

Razprava o tem se mora razviti v naših družbah in med našimi državljani. Ampak danes želim zganiti tudi evropske mislece. Kulturnike in kulturnice želim pritegniti, da se vključijo v to razpravo o prihodnosti Evrope. In obračam se tudi na vas. Tu je vir evropske demokracije. Naša naloga je, da okrepimo vlogo Evropskega parlamenta na evropski ravni.

Prav tako si moramo prizadevati za pristno komplementarnost in sodelovanje med Evropskim parlamentom in nacionalnimi parlamenti.

Tudi to ni mogoče brez okrepitve evropskih političnih strank. Med političnimi strankami v državah članicah in evropskimi političnimi strankami tu v Strasbourgu pogosto ni prave povezanosti. Zaradi tega moramo priznati, da je politična razprava prevečkrat zastavljena, kot da bi bila namenjena le nacionalnim strankam. Še celo na evropskih volitvah na voliščih ne najdemo imen evropskih političnih strank, ampak zgolj nacionalno razpravo med nacionalnimi političnimi strankami. Zato potrebujemo bolj izdelan statut za evropske politične stranke. Ponosno vam naznanjam, da je Komisija danes sprejela predlog za tak statut.

Za poglobitev vseevropske politične razprave bi bilo pomembno, da bi evropske politične stranke predstavile svoje kandidate za mesto predsednika Komisije že na volitvah v Evropski parlament, ki bodo leta 2014. Za to ni treba spreminjati Pogodbe. Tako bi se še bolj poudarila možnost izbire za Evropejce, da na teh volitvah izrazijo svojo izbiro. Politične stranke pozivam, naj se k temu zavežejo in tako te evropske volitve napravijo resnično evropske.

Gospod predsednik,

spoštovane poslanke in poslanci,

Resnična politična Evropska unija pomeni osredotočenje evropskega ukrepanja na konkretne probleme, ki so pomembni in jih je treba rešiti na evropski ravni. Sprijaznimo se, da vsega ne moremo hkrati prednostno obravnavati. Verjetno si lahko privoščimo nekaj samokritike.

Srž pristnega povezovanja je sposobnost videti problematiko iz novega zornega kota in izbrati najustreznejšo raven ukrepanja. Načelo subsidiarnosti je bistven demokratičen koncept in moramo ga uveljavljati.

Politična unija pomeni tudi, da moramo okrepiti temelje, na katerih je zgrajena naša Unija: spoštovanje naših temeljnih vrednot, načela pravne države in demokracije.

V zadnjih mesecih je bilo v nekaterih evropskih državah zaznati grožnje pravnemu in demokratičnemu tkivu. Evropski parlament in Komisija sta se prva zdramila in odločilno ukrepala za obvladanje teh zaskrbljujočih dogodkov.

Pri tem pa se je med drugim razkrila omejenost našega institucionalnega ustroja. Razpolagati moramo z bolj izpopolnjenim izborom instrumentov, ne le z izbiro med „mehko močjo“ političnega prepričevanja in „osnovno možnostjo“ iz člena 7 Pogodbe.

Našo namero za ustanovitev evropskega javnega tožilstva, kot je predvideno v Pogodbah, podpira naša zavezanost k vzdrževanju načela pravne države. Predlog za to bomo pripravili v kratkem.

Gospod predsednik,

spoštovane poslanke in poslanci,

Politična unija pomeni tudi, da moramo storiti več v naši vlogi globalnega akterja. Če si delimo suverenost v Evropi, bomo bolj suvereno nastopali v globaliziranem svetu.

V sedanjem času je velikost pomembna.

In z vrednotami se odlikujemo.

Zato mora Evropa navzven izražati svoje vrednote, to je svobodo, demokracijo, načelo pravne države in solidarnost. Skratka, evropske vrednote.

Bolj kot kdaj koli prej naši državljani in novi svetovni red potrebujejo dejavno in vplivno Evropo. To ne velja samo za nas, naš uspeh je pomemben tudi za preostali svet. Potrebujemo Evropo, ki stoji za svojimi vrednotami. Evropo, ki je zvesta svojemu prepričanju, da človekove pravice niso razkošje razvitega sveta, ampak bi morale biti univerzalne vrednote.

Grozljive razmere v Siriji nas opominjajo, da ne moremo biti zgolj nedolžni opazovalci. Prevladati mora nova demokratična Sirija. Naša skupna dolžnost je, da to uresničimo. In da pri tem sodelujemo s tistimi svetovnimi akterji, ki so tudi zavezani k sodelovanju za ta cilj.

Svet potrebuje EU, ki bo ostala vodilna v razvoju in zagotavljanju humanitarne pomoči. EU, ki podpira odprta gospodarstva in zatira protekcionizem; EU, ki je na čelu boja proti podnebnim spremembam in njihovim posledicam.

Svet potrebuje Evropo, ki je zmožna pošiljati vojaške misije za pomoč pri umiritvi razmer na kriznih območjih. Temeljito moramo pregledati evropske zmogljivosti in začeti resnično kolektivno obrambno načrtovanje. Da, okrepiti moramo našo skupno zunanjo in varnostno politiko ter ubrati skupen pristop k obrambnim zadevam, saj smo skupaj dovolj močni in veliki, da svetu vdahnemo večjo poštenost, spoštovanje pravil in človekovih pravic.

Gospod predsednik,

spoštovane poslanke in poslanci,

4. Sprememba Pogodbe, dvojna razsežnost 17/27 in širša javna razprava

a) Zveza nacionalnih držav – sprememba Pogodbe

Če želimo oblikovati poglobljeno in resnično ekonomsko in monetarno unijo, to je politično unijo s skladno zunanjo in obrambno politiko, se bo morala sedanja Evropska unija še naprej razvijati.

Ne ustrašimo se tega poimenovanja – približati se bomo morali zvezi nacionalnih držav. To potrebujemo. To je na našem političnem obzorju.

To mora biti naše vodilo pri delu v prihodnjih letih.

Danes pozivam k oblikovanju zveze nacionalnih držav. Ne superdržave. Ampak demokratične zveze nacionalnih držav, ki se lahko svojih skupnih težav lotevajo z delitvijo suverenosti, tako da lahko vsaka država in vsak državljan lažje lastno usodo vzame v svoje roke. Gre za Unijo skupaj z državami članicami, ne proti njim. V dobi globalizacije združena suverenost da več moči, ne manj.

Izraz zveza nacionalnih držav sem zavestno uporabil, ker v teh negotovih in zaskrbljujočih časih obrambe naroda ne smemo prepustiti samo nacionalistom in populistom. Verjamem v Evropo, katere prebivalci niso ponosni zgolj na svoj narod, ampak tudi na to, da so Evropejci, in ponosni na naše evropske vrednote.

Za oblikovanje te zveze nacionalnih držav bo navsezadnje treba sprejeti novo Pogodbo.

Tega mi ni lahko reči. Vsi vemo, kako zahtevno je postalo spreminjanje Pogodbe.

Sprememba mora biti dobro pripravljena.

Razprave o spremembi Pogodbe nam ne smejo preprečevati, da storimo to, kar lahko in moramo, že danes.

Poglobljena in resnična ekonomska in monetarna unija se lahko vzpostavi na podlagi sedanjih Pogodb, vendar ju moramo ustrezno spremeniti. Torej, začnimo zdaj, vendar naj bo v naših današnjih odločitvah prisotna vizija prihodnosti.

Vendar ne smemo začeti s spremembo Pogodbe. Opredeliti moramo politike, ki jih potrebujemo, in instrumente za njihovo izvajanje. Le tako lahko ugotovimo, katera orodja nam manjkajo in kako bomo to vrzel odpravili.

Šele nato je treba odpreti široko razpravo po celi Evropi. Razprava pa mora biti opravljena, preden se skličeta konvencija in medvladna konferenca, in sicer mora biti to razprava na resnično evropski ravni.

Časi evropske integracije z implicitnim strinjanjem državljanov so mimo. Evropa ne sme biti tehnokratska, birokratska ali celo diplomatska. Biti mora predvsem demokratična. Vloga Evropskega parlamenta je bistvena. Ravno zato so evropske volitve leta 2014 lahko tako zelo odločilne.

Komisija bo še pred naslednjimi evropskimi parlamentarnimi volitvami 2014 predstavila svojo vizijo bodoče Evropske unije. Svoje zamisli glede spremembe Pogodbe pa bomo jasno in pravočasno predstavili, tako da bo na voljo dovolj časa za razpravo.

Določili bomo cilje, ki jih je treba doseči, način, kako lahko institucije naredijo Evropsko unijo bolj odprto in demokratično, pooblastila in instrumente, da bo ta bolj učinkovita, ter model, po katerem bo to unija za prebivalce Evrope. Menim, da je potrebna temeljita razprava, in v demokraciji je o naši prihodnosti in ciljih najbolje razpravljati ravno v času volitev na evropski ravni.

b) Dvojna razsežnost 17/27

Gospod predsednik, spoštovane poslanke in poslanci,

tu ne gre zgolj za razpravo glede evroobmočja s sedanjimi članicami.

Čeprav je globlja integracija nujno potrebna za evroobmočje in njegove članice, bi moral ta projekt ostati odprt za vse države članice.

Naj povem zelo jasno: v Evropi ne potrebujemo več zidov, ki bi nas razdeljevali. Kajti Evropska unija je kot celota močnejša pri ohranjanju celovitosti svojega enotnega trga, članstva in svojih institucij.

Nikogar ne bomo silili, da se nam pridruži. In nikogar ne bomo silili, da ostane zunaj. Hitrosti ne bodo narekovali najpočasnejši ali tisti z največ zadržki.

Zato bodo naši predlogi temeljili na obstoječi Uniji in njenih institucijah, na metodi Skupnosti. Naj bo jasno – obstaja le ena Evropska unija. Ena Komisija. En Evropski parlament. Več demokracije, večje preglednosti in več odgovornosti se ne da doseči z večanjem obsega institucij, saj bi EU zaradi tega postala bolj zapletena, manj razumljiva in manj odzivna.

c) Razširitev javne razprave:

Spoštovani poslanci, takšna je razsežnost odločitev, ki jih bomo morali sprejeti čez čas.

Zato menim, da potrebujemo resno razpravo med državljani Evrope o tem, kako naprej.

Razpravo o možnih posledicah razdrobitve. Kajti lahko se zgodi, da zaradi neželenih posledic pride do razdrobitve, ko si je ne želimo.

Razpravo tem, kaj bi lahko dosegli skupaj, če se voditelji ne bi zatekali k provincializmu.

Volitve leta 2014 moramo izkoristiti za mobilizacijo vseh Evropi naklonjenih sil. Ne smemo dopustiti populistom in nacionalistom, da zastavijo negativen program. Od vseh, ki se imajo za Evropejce, pričakujem, da bodo vstali in prevzeli pobudo v tej razpravi. Kajti, še nevarnejša od skepticizma tistih, ki Evropi niso naklonjeni, sta brezbrižnost ali pesimizem tistih, ki so ji naklonjeni.

Gospod predsednik,

spoštovane poslanke in poslanci,

5. Sklep: ali je to sprejemljivo?

Skratka, potrebujemo odločilen dogovor za dokončanje EMU, ki bo temeljila na politični zavezi uresničitve močnejše Evropske unije.

Zaporedje, v katerem se bom tega lotil, je jasno.

Storiti moramo vse, kar je v naši moči, za stabilizacijo evroobmočja in pospešitev rasti v celotni EU. Komisija bo predstavila vse potrebne predloge in danes smo že predlagali enega samega nadzornika za vzpostavitev bančne unije, v skladu z veljavnimi določbami Pogodbe.

Drugič, še to jesen bomo predstavili naš načrt o poglobljeni in resnični ekonomski in monetarni uniji, vključno s političnimi instrumenti.

V Parlamentu bomo predstavili vse potrebne predloge v skladu z veljavnimi določbami Pogodbe.

In tretjič, za področja, na katerih zaradi obstoječih Pogodb ne moremo nadaljevati svojega dela, bomo predstavili podrobne predloge za potrebne spremembe Pogodbe pred naslednjimi evropskimi parlamentarnimi volitvami leta 2014, vključno z ukrepi za okrepitev demokracije in prevzemanje odgovornosti.

To je naš projekt. Projekt, ki se izvaja postopoma, vendar z velikimi ambicijami za prihodnost v obliki zveze nacionalnih držav, ki naj bi bila Evropa prihodnosti.

Mnogi bodo rekli, da je to preveč ambiciozno in neizvedljivo.

Toda naj vas vprašam – si lahko še privoščimo delati vse po starem? Ali je sprejemljivo gledati, kar gledamo danes v mnogih evropskih državah? Ali je sprejemljivo gledati davkoplačevalce, ki rešujejo banke, nato pa so prisiljeni dati bankam hišo, za katero so plačali, ker ne morejo odplačevati hipoteke? Ali je sprejemljivo, da je v nekaterih naših državah članicah več kot 50 % naših mladih brez zaposlitve? Ali je sprejemljivo, da še naprej zapravljamo čas in le ponavljamo napako za napako z neprepričljivimi odzivi? Ali je sprejemljivo misliti, da lahko pridobimo zaupanje trgov, če imamo tako malo zaupanja drug v drugega?

Zame je resničnost ta, da to ni sprejemljivo. Takšni resničnosti moramo narediti konec.

Realistična pot naprej je pot, ki nas bo okrepila in še bolj poenotila. Realistično je imeti ambicije na ravni naših izzivov. To zagotovo zmoremo. Pošljimo našim mladim sporočilo upanja. Če se že kam nagibamo, se nagibajmo k upanju. Bodimo ponosni, da smo Evropejci. Ponosni na našo bogato in raznoliko kulturo. Kljub sedanjim težavam so naše družbe med najbolj humanimi in svobodnimi na svetu.

Ni se nam treba opravičevati za našo demokracijo ali socialno tržno gospodarstvo in za naše vrednote. Z visoko ravnjo socialne kohezije, s spoštovanjem človekovih pravic in človeškega dostojanstva, enakostjo med spoloma in varovanjem okolja so te evropske družbe, z vsemi njihovimi težavami, med najbolj dostojnimi družbami v zgodovini človeštva in menim, da bi morali biti na to ponosni. V naših državah tri dekleta ne gredo v zapor zgolj zato, ker pojejo in kritizirajo voditelja svoje države. V naših državah so ljudje svobodni in ponosni na to svobodo ter razumejo, kaj pomeni biti svoboden. V številnih naših državah, namreč državah članicah, ki so zadnje pristopile, se še spomnijo, kaj je diktatorstvo in totalitarizem.

Prejšnje generacije so premagale tudi večje težave. Zdaj je na vrsti naša generacija, da dokaže, da je dorasla nalogi.

Zdaj je čas, da vsi, ki so naklonjeni Evropi, opustijo stare modele in se posvetijo prihodnosti. Evropska unija je bila zgrajena, da bi zagotavljala mir. Danes to pomeni, da jo moramo preoblikovati tako, da se bo sposobna spopadati z izzivi globalizacije.

Zato potrebujemo novo razmišljanje za Evropo, potrebujemo odločilni pakt za Evropo. Zato nas morajo voditi vrednote, ki so v srcu Evropske unije. Verjamem, da ima Evropa dušo. Ta duša nam lahko da moč in odločnost, da storimo, kar moramo storiti.

Lahko računate na Evropsko komisijo. Jaz računam na vas, Evropski parlament. Skupaj, kot instituciji Skupnosti, bomo zgradili boljšo, močnejšo in enotnejšo Evropo, unijo državljanov za prihodnost Evrope, pa tudi prihodnost sveta.

Hvala za vašo pozornost.


Side Bar

Mon compte

Gérez vos recherches et notifications par email


Aidez-nous à améliorer ce site