Navigation path

Left navigation

Additional tools

José Manuel Durão Barroso Predsednik Evropske komisije Stanje v Uniji 2010 V Strasbourgu, 7. septembra 2010

European Commission - SPEECH/10/411   07/09/2010

Other available languages: EN FR DE DA ES NL IT SV PT FI EL CS ET HU LT LV MT PL SK BG RO

SPEECH/10/411

José Manuel Durão Barroso

Predsednik Evropske komisije

Stanje v Uniji 2010

V Strasbourgu, 7. septembra 2010

Gospod predsednik,

spoštovane poslanke in poslanci,

v čast mi je, da vam lahko predstavim prvo poročilo o stanju v Uniji.

Odslej bo poročilo o stanju v Uniji priložnost, ko bomo skupaj začrtali svoje delo za naslednjih 12 mesecev.

Mnoge odločitve, ki jih bomo sprejeli v tem letu, bodo imele dolgoročne posledice. Določile bodo, kakšne Evrope si želimo. Opredelile bodo Evropo priložnosti, v kateri se bodo prizadevni lahko dvignili, pomoči potrebni pa ne bodo pozabljeni. Evropo, odprto svetu in svojim prebivalcem. Evropo, ki bo pomenila ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo.

V tem letu je gospodarska in finančna kriza našo Unijo postavila pred eno najtežjih preizkušenj doslej. Naša soodvisnost je postala očitna in naša solidarnost je bila na preizkušnji kot nikoli prej.

Ko pomislim, kako smo se odzvali, sem prepričan, da smo preizkušnjo prestali. Poiskali smo številne potrebne rešitve v zvezi s finančno pomočjo državam članicam v izjemnih okoliščinah, gospodarskim upravljanjem, finančnim poslovodenjem, rastjo in delovnimi mesti. Pripravili smo podlago za posodobitev naših gospodarstev. Evropa je pokazala, da se bo postavila zase. Tistim, ki so napovedali razpad Evropske unije, smo dokazali, da se motijo. Evropske institucije in države članice so pokazale, da znajo prevzeti in igrati vodilno vlogo. Vsem Evropejcem bi rad sporočil, da Evropski uniji lahko zaupate, da bo storila vse potrebno za vašo varno prihodnost.

Prihodnost gospodarstva v Evropski uniji se dandanes zdi svetlejša kot pred enim letom, za kar gre zasluga tudi našemu odločnemu ukrepanju. Okrevanje se stopnjuje, čeprav različno hitro. Rast bo letos večja, kot smo prvotno napovedali. Stopnja brezposelnosti, ki je še vedno previsoka, se ne zvišuje več. Toda negotovost in tveganja ostajajo, tudi zunaj Evropske unije.

Ne smemo pa se slepiti. Naše delo še zdaleč ni končano in ne smemo počivati na lovorikah. Povečanje proračuna je odigralo svojo vlogo pri preprečevanju zmanjševanja gospodarske dejavnosti. Toda zdaj je čas za izhod. Brez strukturnih reform ne bomo mogli doseči trajnostne rasti. V naslednjih 12 mesecih moramo pospešiti izvajanje svojega programa reform. Zdaj je čas za posodobitev našega socialnega tržnega gospodarstva, da bo lahko konkurenčno po vsem svetu in bo kos demografskim izzivom. To je pravi čas za prave naložbe v našo prihodnost.

To je trenutek resnice za Evropo. Dokazati mora, da je več kot le seštevek 27 različnih nacionalnih rešitev. Skupaj bomo izplavali iz težav, ločeno pa bi potonili. Uspeli bomo le, če bomo delovali nacionalno, regionalno ali lokalno, razmišljali pa Evropsko.

Danes vam bom predstavil svoje prednostne naloge za naše skupno delo v naslednjem letu. V svojem govoru ne morem zajeti prav vseh področij evropske politike ali naših prihodnjih pobud. Po predsedniku Buzeku sem vam poslal popolnejši program.

Menim, da Unijo v naslednjem letu čaka pet bistvenih izzivov:

  • obravnavanje gospodarske krize in upravljanje gospodarstva;

  • ponovna vzpostavitev rasti za nova delovna mesta, ki bo pospešila reformni načrt Evropa 2020;

  • vzpostavitev območja svobode, varnosti in pravice;

  • začetek pogajanj o sodobnem proračunu EU in

  • uveljavljanje naše politične vloge na svetovnem prizorišču.

xxx

Naj začnem z gospodarsko krizo in upravljanjem. V prvi polovici tega leta smo odločno ukrepali, ko so članice euroobmočja in tudi sam evro potrebovali našo pomoč.

Iz težke preizkušnje smo iztržili dragocene izkušnje. Zdaj na področju gospodarskega upravljanja dosegamo znaten napredek. Komisija je svoje zamisli predstavila maja in junija. Evropske poslanke in poslanci ter projektna skupina pod vodstvom predsednika Evropskega sveta ste jih dobro sprejeli. Na podlagi teh zamisli se zdaj oblikujejo skupne rešitve. Najnujnejše zakonodajne predloge bomo predstavili 29. septembra, da ne bomo zgubili zagona.

Zaradi neuravnoteženih proračunov smo ranljivi. Zadolženost in primanjkljaj lahko privedeta do velikih nihanj ter zamajeta mrežo socialne varnosti. Denarja, ki se porabi za odplačevanje dolgov, ne moremo nameniti za družbeno koristne cilje niti za pripravo na stroške s starajočim se prebivalstvom. Zaradi zadolženosti zdajšnje generacije se države ne morejo trajnostno razvijati. Zato bodo naši predlogi okrepili pakt za stabilnost in rast s pomočjo boljšega proračunskega nadzora in izvajanja.

Resno moramo obravnavati velika makroekonomska neravnovesja, zlasti v euroobmočju. Zato smo že predstavili predloge za zgodnje odkrivanje napihnjenih cen premoženja, pomanjkanja konkurenčnosti in drugih vzrokov za neravnovesje.

Vidim, da so vlade pripravljene sprejeti okrepljeno spremljanje, podprto s spodbudami za izpolnjevanje obveznosti in hitrejšimi sankcijami. Komisija bo okrepila svojo vlogo neodvisnega razsodnika in izvajalca novih pravil.

Monetarno unijo bomo pretvorili v resnično gospodarsko unijo.

Če bodo te reforme izvedene v skladu z našimi predlogi, bodo zagotovile tudi dolgoročno stabilnost evra. To je ključ do našega gospodarskega uspeha.

Za rast gospodarstva je potreben tudi močan in trden finančni sektor. Sektor, ki služi pravemu gospodarstvu. Sektor, ki se lahko pohvali z ustreznimi pravili in ustreznim nadzorom.

Sprejeli smo ukrepe za povečanje transparentnosti bančnega poslovanja. Na boljšem smo kot pred enim letom. Po objavi rezultatov stresnih testov bi morali biti banke zdaj sposobne posojati druga drugi, tako da bodo evropskim državljanom in podjetjem spet na voljo krediti.

Predlagali smo, da se prihranki državljanov zajamčijo do vsote 100 000 EUR. Predlagali bomo tudi prepoved nekrite prodaje na kratko in rešili problem poslov kreditnih zamenjav. Časi kovanja dobička iz nesreče drugih so minili. Zato še vedno vztrajamo, da morajo banke plačati vnaprej za pokritje stroškov lastnih tveganj za neuspeh. V ta namen predstavljamo zakonodajo, na podlagi katere bodo nagrade za današnje hitre dobičke, ki se spremenijo v jutrišnje velike izgube, nezakonite. V okviru takšnega pristopa prav tako zagovarjam davke na finančne dejavnosti, v zvezi s katerimi bomo konkretne predloge predstavili jeseni.

Politični dogovor o paketu za finančni nadzor nas navdaja z upanjem. Predlogi Komisije, ki temeljijo na poročilu de Larosièra, pomenijo učinkovit evropski nadzorni sistem. Zato bi se Parlamentu rad zahvalil za konstruktivno sodelovanje in upam, da bo svoje končno strinjanje dal še ta mesec.

Dodatno bomo razvijali tudi zakonodajo na tem področju. Kmalu vam bomo predstavili pobude o izvedenih finančnih instrumentih, dodatnih ukrepih v zvezi z bonitetnimi agencijami ter okvir za sanacijo bank in obvladovanje krize. Naš cilj je do konca leta 2011 vzpostaviti prenovljen finančni sektor.

Zdrave javne finance in odgovorni finančni trgi nam vlivajo samozavest in gospodarsko moč za trajnostno rast. Preseči moramo razpravo o nezdružljivosti fiskalne konsolidacije z rastjo. Lahko imamo oboje!

xxx

Spoštovane poslanke in poslanci,

Zdrave javne finance so sredstvo za doseganje cilja rasti za delovna mesta. Naš cilj je rast – trajnostna rast, vključujoča rast. To je naša glavna prednostna naloga. V to moramo vložiti ves svoj trud.

Evropa 2020 se začenja zdaj. Programu se moramo čim prej posvetiti in pospešiti izvajanje reform za spodbujanje rasti. Stopnja rasti bi se tako do leta 2020 lahko povečala za več kot tretjino.

Zato bi se morali osredotočiti na tri prednostne naloge: zagotavljanje več delovnih mest, okrepitev konkurenčnosti naših podjetij ter nadgraditev enotnega trga.

Naj začnem z ljudmi in delovnimi mesti.

Od leta 2008 je službo izgubilo več kot 6,3 milijona ljudi. Vsakemu od njih bi morala biti omogočena ponovna zaposlitev. Povprečna raven zaposlenosti v Evropi za starostno skupino od 20 do 64 let je 69 %. Dogovorili smo se, da bi se morala ta raven do leta 2020 dvigniti na 75 %, pri čemer bi v delovno silo vključili več žensk in starejših delavcev.

Večino pristojnosti v zvezi s politiko zaposlovanja imajo države članice. Toda tudi mi bomo pri tem dejavno sodelovali. Želim si Evropske unije, ki bo ljudem pomagala izkoristiti nove priložnosti. Unije, ki bo socialna in vključujoča. Takšno Evropo bomo zgradili, če bomo države članice, evropske institucije in socialni partnerji naredili korak naprej pri našem skupnem reformnem programu.

Morali bi se osredotočiti na spretnosti in nova delovna mesta ter naložbe v vseživljenjsko izobraževanje, ter pri tem izkoristiti vse potenciale enotnega trga za izgradnjo trdnejšega enotnega trga za delovna mesta.

Priložnosti za to zagotovo imamo. Pestijo nas visoke stopnje brezposelnosti, vendar je v Evropi zdaj 4 milijone prostih delovnih mest. Zato bo Komisija še letos predstavila predlog za „evropski monitor prostih delovnih mest“. Ljudje bodo lahko videli, kje v Evropi so prosta delovna mesta in katere spretnosti so potrebne. Predstavili bomo tudi načrte za evropski potni list spretnosti.

Reševati pa moramo tudi vprašanja, povezana z revščino in izključenostjo. Poskrbeti moramo, da najbolj ranljivi ne bodo pozabljeni. To je osrednji cilj naše „platforme za boj proti revščini“, ki bo povezala evropske ukrepe za ranljive skupine, kot so otroci in starejši.

Ker vse več ljudi potuje, študira ali dela v tujini, bomo okrepili tudi pravice državljanov, ki potujejo čez mejo. Komisija bo te ovire obravnavala že letos jeseni.

xxx

Spoštovane poslanke in poslanci,

rast mora temeljiti na konkurenčnosti naših podjetij.

Še naprej bi morali lajšati razmere za naša mala in srednja podjetja. Zagotavljajo namreč dve od treh delovnih mest v zasebnem sektorju. Ena njihovih največjih težav so inovacije in birokracija. Poskušamo jim pomagati na obeh področjih.

Tik pred začetkom poletja je Komisija najavila doslej največji paket iz sedmega okvirnega programa za raziskave, vreden 6,4 milijarde EUR. Denar je namenjen malim in srednjim podjetjem ter znanstvenikom.

Vlaganja in inovacije pomenijo tudi spodbujanje evropskih univerz, da se razvijejo v univerze svetovnega ranga. Želim si, da bi pritegnile najbistrejše in najboljše študente iz Evrope in drugih delov sveta. Zato bomo prevzeli pobudo za njihovo modernizacijo. Želim si Evrope, ki bo močna v znanosti, izobraževanju in kulturi.

Izboljšati moramo uspešnost evropskih inovacijskih dejavnosti in to ne samo na univerzah, ampak v celotni verigi od raziskav do prodaje na drobno, zlasti s partnerstvi za inovacije. Potrebujemo unijo inovacij. Naslednji mesec bo Komisija pripravila načrt, kako to doseči.

Veliko bo odvisno tudi od tega, ali so države članice pripravljene narediti korak naprej v zvezi s patentom, veljavnim po vsej Evropski uniji. Naši inovatorji pogosto plačujejo desetkrat več kot njihovi konkurenti v Združenih državah Amerike ali na Japonskem. Svoj predlog smo že predstavili. Stroški bi se korenito zmanjšali, pokritost pa bi se podvojila. Po desetletjih razprav je nastopil čas za odločitev.

Dodatne ukrepe bomo sprejeli tudi v zvezi z birokracijo. Mala in srednja podjetja se utapljajo v birokratskih ovirah. 71 % njihovih direktorjev pravi, da je največja ovira za njihov uspeh birokracija. Komisija je predstavila predloge, s katerimi bi evropska podjetja prihranila 38 milijard EUR.

Spodbujanje inovacij, odpravljanje birokratskih ovir in razvoj visoko usposobljene delovne sile lahko zagotovijo, da bodo evropski proizvodi ostali prvorazredni. Cvetoča industrija v Evropi je ključnega pomena za našo prihodnost. Komisija bo naslednji mesec predstavila novo industrijsko politiko za dobo globalizacije.

xxx

Imamo ljudi, imamo podjetja. Oboji potrebujejo odprt in sodoben enotni trg.

Notranji trg je največji evropski adut, ki pa ga ne izkoriščamo v zadostni meri. Nujno ga moramo poglobiti.

Le 8 % od 20 milijonov evropskih malih in srednjih podjetij posluje tudi v drugih državah, še manj pa v tujini vlaga. Celo na internetu se tretjina potrošnikov ne počuti dovolj varno, da bi kupovali blago iz drugih držav.

Na mojo prošnjo je Mario Monti opravil strokovno raziskavo in ugotovil, da na notranjem trgu obstaja skoraj 150 vrzeli in ovir.

Naslednji mesec bomo pripravili načrt za poglobitev projekta enotnega trga v celovitem in ambicioznem aktu o enotnem trgu.

Energetika je ključno gonilo rasti in osrednje prednostno področje ukrepanja: dokončati moramo notranji trg za energijo, vzpostaviti in medsebojno povezati energetska omrežja ter zagotoviti energetsko varnost in solidarnost. Tako kot smo to storili v mobilni telefoniji, moramo tudi na področju energetike potrošnikom ponuditi resnično izbiro na evropskem tržišču.

Tako bomo v Evropi vzpostavili pravo energetsko skupnost.

Poskrbeti moramo, da meje pri cevovodih in daljnovodih ne bodo igrale nobene vloge; da bomo imeli infrastrukturo za sončno in vetrno energijo.

Zagotoviti moramo, da bo za vso Evropo veljal isti standard, tako da bo polnjenje avtomobilskih baterij postalo tako samoumevno kot polnjenje bencinskega tanka.

V naslednjem letu bomo predstavili energetski akcijski načrt, sveženj ukrepov o energetski infrastrukturi in akcijski načrt za energetsko učinkovitost, ter tako začeli uresničevati svojo vizijo. Jeseni se bom odpravil v kaspijsko regijo, kjer bom promoviral uporabo južnega koridorja za izboljšanje zanesljivosti naše oskrbe.

Na poti k Evropi, ki gospodarno izkorišča vire, moramo razmišljati širše od energetike. Svet je v 20. stoletju doživljal izjemno rast ob intenzivnem izkoriščanju virov. Število svetovnega prebivalstva se je v 20. stoletju povečalo za štirikrat, obseg gospodarstva pa za kar štiridesetkrat. Vendar pa se je v istem obdobju naša poraba fosilnih goriv povečala za šestnajstkrat, ulov rib za petintridesetkrat in poraba vode za devetkrat. Emisije ogljika so se v tem obdobju povečale za sedemnajstkrat.

To pomeni, da moramo izpolnjevati ukrepe iz podnebnega in energetskega svežnja kot enega osrednjih gonil sprememb. Pomeni tudi, da je treba med seboj povezati različna področja politik o podnebnih spremembah, energetiki, prometu in okolju v usklajen pristop k učinkovitosti izkoriščanja virov in za nizkoogljično prihodnost.

V prihodnost zazrt kmetijski sektor bo igral pomembno vlogo v evropskih ukrepih v zvezi z nekaterimi največjimi prihodnjimi izzivi, kot so zanesljiva preskrba s hrano po vsem svetu, izginjanje biotske raznolikosti in trajnostno upravljanje naravnih virov. Enako velja za našo pomorsko politiko.

Vse to ne bo le okrepilo našega gospodarstva v prihodnosti, ampak bo že danes zagotovilo nova delovna mesta. Ponudba delovnih mest v ekološkem sektorju se je od leta 2000 vsako leto povečala za 7 %. Želim, da bi bilo do leta 2020 3 milijone „zelenih delovnih mest“; 3 milijone „zelenih ovratnikov“, ki bodo dopolnjevali delo naših delavcev (modrih ovratnikov) in uradnikov (belih ovratnikov).

Potrebujemo trajnostno in pametno rast. Polovica povečanja evropske produktivnosti v zadnjih 15 letih je rezultat informacijskih in komunikacijskih tehnologij. Ta trend se bo še utrdil. Evropski program za digitalne tehnologije bo ustvaril enoten digitalni trg, ki bo do leta 2020 obsegal 4 % BDP EU.

xxx

Spoštovane poslanke in poslanci,

vse, kar delamo, je za državljane Evrope. Temeljna razsežnost našega evropskega projekta je ravno oblikovanje območja svobode, varnosti in pravice.

Močno si prizadevamo za uresničitev akcijskega načrta izvajanja stockholmskega programa. Na področju azila in migracij bomo napravili velik korak naprej.

Za zakonite priseljence bo Evropa prostor, v katerem se človekove pravice spoštujejo in uveljavljajo. Hkrati bomo zatrli izkoriščanje nezakonitih priseljencev v Evropi in na naših mejah. Komisija bo pripravila nove predloge o nadzoru nad našimi zunanjimi mejami.

Prav tako pa bomo pripravili strategijo za notranjo varnost, s katero bomo obvladovali grožnji organiziranega kriminala in terorizma.

Temeljne pravice in dolžnosti Evropejcev bodo obstajale ne glede na to, kam bodo šli. Vsi v Evropi morajo spoštovati zakone, vlade pa morajo spoštovati človekove pravice, tudi pravice manjšin. V Evropi ni prostora za rasizem in ksenofobijo. Ko nastopijo težave v zvezi s takimi občutljivimi vprašanji, moramo vsi delovati odgovorno. Zato vas pozivam, naj ne obujamo temnih plati evropske preteklosti.

Območje svobode in varnosti bo ustvarilo okolje, v katerem bodo Evropejci lahko uspevali.

xxx

Spoštovane poslanke in poslanci,

čaka nas še en izziv, in sicer oblikovanje prihodnjega proračuna Evropske unije.

Naslednji mesec bo Komisija predstavila prve zamisli za prihodnji pregled proračuna. Začela bo odprto razpravo brez tabujev, da bomo lahko oblikovali naše zakonodajne predloge, ki jih bomo predstavili v drugem četrtletju naslednjega leta.

Svoj denar moramo porabiti na področjih, kjer zanj dobimo največ v zameno. Vlagati ga moramo na področja, kjer bo spodbujal rast in pomagal izpolnjevati cilje evropske agende. Za vse nas bi morala biti kakovost porabe najpomembnejše merilo.

Zato ni pomembno razpravljati le o količini, temveč tudi o kakovosti porabe in naložb.

Menim, da Evropa ponuja resnično dodano vrednost. Prav zato si bom prizadeval za sprejetje ambicioznega proračuna za Evropo po letu 2013.

Po mojem mnenju bi morali združiti vsa svoja sredstva in z njimi podpreti prednostne naloge naših politik.

Ne gre za to, da bi trošili več ali manj, ampak moramo denar porabljati preudarneje, ob tem pa skupaj pregledati evropski proračun in nacionalne proračune. Proračun EU ni sestavljen za Bruselj – namenjen je prebivalcem, ki jih predstavljate: brezposelnim delavcem, ki jim je s sredstvi Evropskega socialnega sklada omogočena prekvalifikacija, študentom, ki se udeležujejo programa Erasmus, in regijam, ki so deležne sredstev iz Kohezijskega sklada.

Energetske povezave, raziskave in razvojna pomoč jasno kažejo, da vsak porabljen evro na evropski ravni prinese več kot enak znesek, porabljen na nacionalni ravni. Nekatere države članice opisano logiko že vidijo na osnovnih področjih v nacionalni pristojnosti, kakršno je obramba. Strinjajo se, da bi z združevanjem nekaterih sredstev in dejavnosti lahko prihranile precej denarja. Zbiranje denarja na evropski ravni državam članicam omogoča, da zmanjšajo svoje stroške, se izognejo prekrivanju in povečajo donosnost svojih naložb.

Zato bi morali proučiti tudi nove vire financiranja velikih evropskih infrastrukturnih projektov. Na primer, skupaj z Evropsko investicijsko banko bom predlagal oblikovanje obveznic za financiranje projektov EU. Prav tako bomo nadaljevali razvoj javno-zasebnih partnerstev.

Parlament je dal jasno vedeti, da moramo obravnavati tudi vprašanje lastnih sredstev. Sedanji sistem je dosegel meje vseh možnih obremenitev in ga ohranjajo samo še preštevilni popravki. Naši državljani si zaslužijo pravičnejši, učinkovitejši in preglednejši sistem. Nekateri se ne bodo strinjali z vsemi našimi predlogi. Preseneča pa me, da jih nekateri zavračajo že preden sploh izvedo, kakšni bodo.

Eno od vprašanj, ki zanimajo Parlament, je obdobje trajanja naslednjega proračuna. Na voljo je več možnosti. Predlagal bi 10-leten okvir z vmesnim pregledom finančne razsežnosti po petih letih, torej možnost „pet plus pet“. Tako bi lahko načrtovali bolj dolgoročno in vzpostavili jasnejšo povezavo z mandatoma naših institucij.

Seveda je del verodostojnega evropskega proračuna tudi dosledno varčevanje. Trenutno proučujem upravne stroške znotraj Komisije in drugih organov Skupnosti, na primer agencij. Odpraviti moramo vsa področja neučinkovite porabe. Na podlagi priporočil Računskega sodišča bomo izboljšali finančno poslovodenje.

xxx

Spoštovane poslanke in poslanci,

zadnji izziv, ki bi ga danes rad omenil, je uveljavljanje naše politične vloge na svetovnem prizorišču.

Ob reševanju vsakodnevnih težav včasih pozabimo gledati širše in pozabimo svoje dosežke. Miren in uspešen prehod v Evropsko unijo, katere velikost se je podvojila in pogajanja o prihodnjih pristopih. Evro, trdno valuto, ki je postala ena najpomembnejših na svetu. Tesne partnerske odnose s sosedi, ki nas vse krepijo. Če bomo delovali odločno, se nam 21. stoletja ni treba bati.

Ob vzpostavljanju strateških partnerstev 21. stoletja bi morala Evropa izkoristiti priložnost, da sama kuje svojo prihodnost. Nestrpno čakam, da bo Unija v svetovnih zadevah prevzela vlogo, primerno njeni gospodarski teži. Naši partnerji nas opazujejo in pričakujejo, da bomo z njimi sodelovali kot Evropa in ne zgolj kot 27 posameznih držav. Če ne bomo delovali enotno, se Evropa ne bo uveljavila kot svetovna sila in svet bo pot napredka nadaljeval brez nas – brez Evropske unije, pa tudi brez njenih držav članic. Zato sem v svojih političnih smernicah pozval, naj Evropa postane svetovni akter, svetovna voditeljica – gre za ključno nalogo in preizkus naše generacije.

Z visoko predstavnico in podpredsednico Komisije Catherine Ashton bova predstavila svojo vizijo čim večje okrepitve vloge Evrope v svetu. Z Evropsko službo za zunanje delovanje smo dobili sredstvo, ki ustreza našim ambicijam.

V današnjem globaliziranem svetu je naša blaginja odvisna od odnosov s strateškimi partnerji. Za učinkovitost na mednarodnem prizorišču je treba združiti sile vse Evropske unije. Velikost je pomembna, bolj kot kdaj koli prej.

Dober primer je boj proti podnebnim spremembam. V Københavnu se je pokazalo, da čeprav drugi niso delili naših ambicij, si tudi sami nismo napravili usluge, ker nismo nastopili enotno. Pogajanja so sicer zastala, podnebje pa se še vedno spreminja. Želim si, da bi okrepili svoje sodelovanje z mednarodnimi partnerji, da bi ti svoja sporočila za javnost preoblikovali v prepričljive zaveze za zmanjšanje izpustov in si prizadevali za financiranje hitrega začetka izvajanja ukrepov.

V naslednjih dveh mesecih se bodo odvijala odločilna srečanja na vrhu z našimi strateškimi partnericami. Uspešnejši kot bomo pri oblikovanju skupne agende z jasno opredeljenim evropskim interesom, več bomo dosegli. Velik potencial vidim na primer pri razvijanju čezatlantske agende za rast in delovna mesta.

Nekje pa vendarle že uveljavljamo svojo politično vlogo in sicer v forumu G-20, v okviru katerega ključni svetovni akterji obravnavajo skupne izzive. Novembra, ko bova s predsednikom Van Rompuyjem odpotovala v Seul in tam zastopala Evropsko unijo, si želiva konkretnih rezultatov:

Nadaljnjega napredka pri svetovni gospodarski koordinaciji.

Stabilnejših in bolj odgovornih finančnih trgov, ter sprejetja dogovora o reformi mednarodnih finančnih institucij.

Uvedbe učinkovitejših finančnih varovalk na svetovni ravni

in več napredka pri razvojni agendi skupine G-20.

Tudi v tem forumu bomo prevzeli vodilno vlogo ter naslednje leto tesno sodelovali s francoskim predsedstvom G-8/G-20.

Prizadevali si bomo za podporo krogu pogajanj iz Dohe. Trgovina spodbuja rast in blaginjo. Prav tako bomo skušali sklepati dvostranske in regionalne sporazume o prosti trgovini. Komisija bo oktobra predstavila prenovljeno trgovinsko politiko, ki naj bi Evropi prinesla nove koristi.

Odprtost svetu pomeni tudi podporo državam v razvoju, zlasti Afriki. Čez dva tedna se bom udeležil dogodka na visoki ravni na temo razvojnih ciljev tisočletja, ki ga v New Yorku organizirajo Združeni narodi. Tam nameravam z vašo podporo in v imenu Evropske unije zagotoviti dodatno milijardo evrov za doseganje razvojnih ciljev tisočletja.

Kot svetovni akter se moramo zavzemati za svoje vrednote. Človekove pravice so nedotakljive. Zgroženo spremljam, kako se v mnogih državah kršijo pravice žensk. Ko slišim, da je Sakineh Mohammadi Ashtiani obsojena na smrt s kamenjanjem, me spreleti srh. Gre za barbarstvo, za kakršno ne najdem besed. V Evropi takšna dejanja obsojamo in ne more jih upravičiti noben moralni ali verski kodeks.

Naše vrednote zahtevajo tudi, da pomagamo ljudem v kriznih razmerah, ne glede na to, kje na svetu so.

Naša humanitarna pomoč Pakistanu je najnovejši primer konkretne solidarnosti. Jasno ponazarja, da moramo prikazati različne prispevke Komisije in držav članic kot resnično evropski paket pomoči. Države članice razpolagajo s helikopterji in skupinami civilne zaščite. Zdaj jih moramo združiti, da bi oblikovali resnične evropske zmogljivosti odzivanja na krizne razmere. Predlog za to bo Komisija pripravila oktobra. Zato države članice pozivam, naj pokažejo, da so odločene prispevati svoj delež, da bo Unija lahko na tem področju primerno ukrepala.

Dogovarjanje o skupni zunanji politiki lepo napreduje. Vendar si ne smemo delati utvar. Brez skupne obrambne politike v svetu ne bomo imeli zadostne teže. Menim, da je treba to vprašanje rešiti zdaj.

xxx

Spoštovane poslanke in poslanci,

še vedno smo v fazi dokončne določitve novega institucionalnega ustroja Evrope, ki ga uvaja Lizbonska pogodba.

Resnično pomembno je to, kar institucije zagotavljajo ljudem. Pomembno je to, kar Evropa prinaša v vsakodnevno življenje ljudi.

Skrivnost uspeha Evrope je v njenem edinstvenem skupnostnem modelu. Komisija mora biti s svojo vizijo in predlogi bolj kot kdaj koli prej vodilo politične agende.

Pozval sem k oblikovanju posebnega odnosa med Komisijo in Parlamentom, ključnima skupnostnima institucijama. Tako krepim svoje politično sodelovanje z vami.

Evropa ni le Bruselj ali Strasbourg. So naše regije, velemesta, mesta in vasi, iz katerih prihajate. Med sprehodom po svojih volilnih okrožjih lahko poudarite evropske projekte, ki so tako zelo pomembni za njihovo blaginjo.

Konec koncev vsi delimo isto usodo – Evropske institucije, države članice in regije. Unija svojih ciljev v Evropi ne bo izpolnila brez držav članic, države članice pa ne svojih v svetu brez Evropske unije.

xxx

Spoštovane poslanke in poslanci,

državljani težko pričakujejo naše ukrepe za izhod iz te krize.

Pokazati jim moramo, da bodo rezultat naših sedanjih skupnih naporov nova delovna mesta, nove naložbe in Evropa, pripravljena na prihodnost.

Prepričan sem, da Evropa to zmore. Izpolnili bomo cilje, ki smo si jih zastavili.

Eno je gotovo. Te bitke ne bomo dobili s črnogledostjo, ampak s samozavestjo in močno skupno voljo.

Danes sem vam nakazal, kako bi lahko Evropska unija po mojem mnenju to dosegla.

Odločen sem, da bom pripravil predloge, s katerimi bomo zgradili našo gospodarsko unijo.

Utemeljil sem hitro izvedbo naših načrtovanih reform.

Predstavil sem, kako bi lahko posodobili naše socialno tržno gospodarstvo, da bi s pomočjo vodilnih pobud strategije Evropa 2020 dosegli rast in nova delovna mesta v pametnem, zelenem in vključujočem gospodarstvu.

Predstavil sem pot do skupne energetske politike v Evropi.

Utemeljil sem potrebo po oblikovanju območja svobode, varnosti in pravice, v katerem bodo temeljne pravice in dolžnosti Evropejcev obstajale ne glede na to, kam bodo šli.

Jasno sem povedal, da si bo Komisija prizadevala za ambiciozen proračun.

Predlagal sem, da se za financiranje pomembnih evropskih projektov oblikujejo obveznice EU.

Izrazil sem našo okrepljeno zavezanost uresničevanju razvojnih ciljev tisočletja.

Jasno sem utemeljil potrebo po skupni zmogljivosti za odzivanje na krizne razmere ter tudi skupni zunanji in obrambni politiki.

Na koncu sem pozval evropske voditelje, naj združijo moči, če želijo, da Evropa ostane globalni akter in zaščiti interese Evrope.

To je daljnosežen načrt, poln izzivov, ki bo prinesel velike spremembe.

Da bi Evropa uspela, potrebuje Komisija vašo pomoč za močnejšo in pravičnejšo Evropo, za koristi za naše državljane.

Hvala.

MEMO/10/393


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website