Chemin de navigation

Left navigation

Additional tools

EVROPSKI SVET PREDSEDNIK

SL

Bruselj, 15. februar 2013

EUCO 40/13

PRESSE 58

PR PCE 33

Herman Van Rompuy Predsednik Evropskega sveta Proračun za prihodnost

Prejšnji teden je 27 predsednikov držav in vlad naših članic po dolgi noči pogajanj doseglo dogovor o proračunu Evropske unije za naslednjih sedem let, ki ga bom v ponedeljek predstavil in zagovarjal v Evropskem parlamentu.

Iz poročil medijev je razvidno, da je vsak voditelj skušal doseči dogovor, ki bi bil čim boljši za njegovo državo in njene državljane. To je povsem legitimno, tako kot je tudi legitimno, da so nekateri več pozornosti namenili interesom svojih davkoplačevalcev, drugi pa potrebam upravičencev. Zame je pomembno to, da smo skupaj dosegli soglasje o proračunu za preostanek tega desetletja in dober dogovor za Evropo kot celoto.

Številke govorijo same zase. Cilji skupne porabe se znižujejo, hkrati pa se povečuje delež naložb za rast in delovna mesta. To odraža ključna preudarka, na katerih temeljijo naše odločitve: prilagajanje hudim proračunskim omejitvam po vsej Evropi in hkrati zagotavljanje naložb v prihodnost.

Tako kot tudi drugod po Evropi sta osrednji vprašanji, kako narediti več z manj denarja, tudi kar zadeva upravne stroške, in kako zagotoviti, da bo vsak evro namenjen področju, na katerem lahko doseže največji učinek. Po vsej Evropi se zategujejo pasovi in Unija pri tem ne sme biti izjema, zato je bil zmeren proračun edina rešitev. Prvič se je zgodilo, da smo v primerjavi s prejšnjim obdobjem znižali zgornje meje porabe, in sicer na točno 1 % bruto nacionalnega dohodka EU.

Glede na trenutne gospodarske izzive je najpomembnejše, da se osredotočimo na delovna mesta, rast in konkurenčnost, saj si preprosto ne moremo privoščiti, da bi žrtvovali v prihodnost usmerjene naložbe v izobraževanje, raziskave ali inovacije. Zato novi proračun predvideva dodatnih 37 % (oz. 34 milijard EUR) za ta področja, hkrati pa znatna sredstva namenja tudi za čezmejna energetska, prometna in digitalna omrežja (30 milijard EUR). Opazno se bodo povečala tudi sredstva za ključne pobude, kot sta "Erasmus za vse", program za izmenjavo študentov in učiteljev, ter "Obzorje 2020", največji program za raziskave in inovacije na naši celini.

To je bilo omogočeno s posodobitvijo proračuna. Tako na primer na področju kmetijstva, ki se ga obravnava izključno na evropski ravni, vedno manj pozornosti posvečamo splošnim subvencijam, vedno več pa zagotavljanju pravičnih dohodkov kmetov, kakovosti življenja na podeželskih območjih in okolju prijaznejšim praksam. Trajnosten prehrambeni sektor je bistven za nas vse. Kmetijstvo ni stvar preteklosti, se pa njegova relativna teža v proračunu zaradi reform skupne kmetijske politike znižuje in tako bo tudi v prihodnje.

Kot odziv na povečanje stopnje brezposelnosti mladih – brez dela je vsak četrti mlad Evropejec, v nekaterih državah celo vsak drugi – bo k boju proti tem kritičnim razmeram prispevala nova pobuda, vredna 6 milijard EUR. Za pomoč državam, ki jih je kriza najbolj prizadela, bodo uporabljeni regionalni skladi. Sredstva se bodo še naprej namenjala za najrevnejše regije in najbolj ogrožene skupine prebivalstva, da se izboljša socialna kohezija v naši Uniji. Kljub krizi bodo ohranjena sredstva, ki Evropi omogočajo, da sodeluje pri reševanju ključnih svetovnih vprašanj, kot so razvojna pomoč ali podnebne spremembe.

Ta proračun je v številnih pogledih posodobljen, prav tako pa je realističen in osredotočen na najbolj pereča vprašanja. Je kompromisni dogovor, zato morda za nikogar ni popoln, vendar usklajuje stališča vseh. Nekateri obžalujejo, da ni bilo mogoče vključiti vseh predlogov za naložbe, saj bi to bilo predrago.

Morda obžalujem to tudi sam, vendar bi bilo zavajajoče, če bi spremembe osnutka označili za "reze", ko pa dogovorjeni proračun dejansko predvideva znatno več denarja za naložbe za rast kot pa sedanji. Ta denar pa bo naredil razliko.

Z dogovorom iz prejšnjega tedna se zgodba še ne konča. Zdaj bo Evropski parlament preučil politični dogovor, ki so ga dosegli voditelji, in se pripravil na zaključna pogajanja. Že pred zasedanjem Evropskega sveta so poslanci izrazili upravičene pomisleke, na primer glede potrebe po novih virih prihodkov ali možnostih za prilagoditev proračuna. To je smiselno, saj nihče ne more napovedati, kakšna bo Evropa čez sedem let. Poleg tega prilagodljivost pomaga zagotoviti, da plačila Unije dosegajo raven obveznosti.

Sedemletni proračun za naložbe je pomemben dejavnik za predvidljivost. Brez njega lahko dodeljujemo sredstva samo za vsako leto posebej, kar bi zelo poslabšalo položaj znanstvenikov, dobrodelnih ustanov in univerz, pa tudi lokalnih in regionalnih oblasti v Evropi. Od njega so odvisni veliki projekti. V času, ko se postopoma vrača zaupanje v naša gospodarstva, bo dokončni dogovor o tem sedemletnem načrtu za Evropo pozitiven znak.

__________________


Side Bar

Mon compte

Gérez vos recherches et notifications par email


Aidez-nous à améliorer ce site