Chemin de navigation

Left navigation

Additional tools

SVET
EVROPSKE UNIJE

SL

Bruselj, 8. februar 2013

(OR. en)

36/13

PRESSE 48

PR PCE 30

Izjava predsednika Hermana Van Rompuya po zasedanju Evropskega sveta

To je bilo dolgih, a uspešnih 24 ur: Evropski svet je pravkar sprejel dogovor o prihodnjem večletnem proračunu. To ni navaden proračun, temveč uravnotežen in rasti prijazen evropski proračun za preostanek desetletja.

Naloga ni bila lahka: to je bilo doslej najdaljše zasedanje v mojem mandatu, a za tak rezultat se je izplačalo potruditi.

Ta kompromis je dokaz, da imajo evropski voditelji občutek za kolektivno odgovornost, a ne smemo pozabiti, da je treba doseči še končni dogovor z Evropskim parlamentom. Ta proračun morda za nikogar ni popoln, a v njem je za vsakogar nekaj. Na končni rezultat je seveda mogoče gledati z veliko različnih vidikov.

Kar zadeva splošni evropski vidik, želim poudariti, da je ta proračun usmerjen v prihodnost, realističen in prilagojen perečim problemom.

To so njegove tri glavne razsežnosti; naj na hitro preletim vsako od njih. Prvič, to je proračun za prihodnost. To je vidik, pri katerem sem bil najvztrajnejši, saj preprosto ne moremo žrtvovati naložb v izobraževanje, raziskave in rast. Nekateri bi v zvezi s tem seveda želeli več, a ne pozabimo na številke. V primerjavi s prejšnjim večletnim finančnim okvirom so se sredstva v razdelku Konkurenčnost za rast in delovna mesta povečala za 34 milijard evrov (ali skoraj 40 %).

Realno se bo neto povečalo tudi financiranje programov za inovacije, kot sta Erasmus za vse in Obzorje 2020.

Nazadnje je glavna pozornost namenjena spodbujanju novih naložb in razvoju prometnih, energetskih in informacijsko-tehnoloških omrežij, vključno s 30 milijardami evrov za instrument za povezovanje Evrope.

Druga razsežnost: to je zmeren proračun, saj preprosto nismo mogli prezreti izredno težkih gospodarskih razmer po vsej Evropi, zato ga je bilo treba oklestiti. Prvič smo se odločili za dejansko znižanje v primerjavi s prejšnjim večletnim finančnim okvirom; dogovorili smo se, da bomo proračun zmanjšali za približno 34 milijard evrov, tako pri obveznostih kot pri plačilih (v primerjavi z obdobjem 2007–2013), kar pomeni skupno zgornjo mejo 960 milijard evrov za obveznosti in 908,4 milijarde evrov za plačila. Obveznosti so tako omejene na natančno 1 % skupnega evropskega BND, kar je razumna in lepo zaokrožena številka.

Da bi zagotovili boljšo porabo, smo uvedli nove elemente:
– za države makroekonomsko pogojenost, da bi povečali sinergijo med kohezijskim financiranjem in gospodarskim upravljanjem;
– za projekte pa spodbude za rezultate, pri čemer bi sredstva namenili najbolj uspešnim.

Na splošno bodo programi financiranja enostavnejši in bolje nadzorovani. V trenutnih gospodarskih razmerah sta tudi za administracijo EU potrebna večja učinkovitost in zmanjšanje stroškov.

Nekaj časa smo namenili prihodkom ali v jeziku EU "lastnim sredstvom". Tukaj bi omenil tri točke:
– sklenili smo znižati stroške zbiranja carin in dajatev;
– dosegli smo kompromis glede rabatov
– ter zagotovili možnosti novih lastnih sredstev, povezanih z novim sistemom DDV in prihodnjim davkom na finančne transakcije.

Tako smo pri tretji in zadnji glavni točki: to je proračun, prilagojen perečim problemom. Najnujnejši izziv je brezposelnost, zlasti med mladimi. Zato smo pobudi za zaposlovanje mladih namenili 6 milijard evrov; kar je močna spodbuda.

Pri dodeljevanju sredstev iz strukturnih skladov smo posebno pozornost namenili državam, kot so Grčija, Portugalska, Španija, Italija in Irska, revnejše države pa bodo na splošno prejele večji delež kohezijskih sredstev.

Ena od odprtih možnosti je med drugim revizija klavzule o kohezijskih sredstvih, o kateri smo se dogovorili, "da bi se upošteval izredno težek položaj držav, ki jih je prizadela kriza". Naša podpora najbolj ranljivim ostaja nespremenjena, kar kljub krizi velja tudi za financiranje zunanjih ukrepov. Ta proračun bo Evropi omogočil, da bo še naprej sodelovala pri reševanju ključnih svetovnih problemov, kot so podnebne spremembe, jedrska varnost in razvojna pomoč.

Dogovor torej imamo, kako naprej? Kot sem dejal, je za večletni finančni okvir potrebna odobritev Evropskega parlamenta. Upravičenci in investitorji računajo, da bo novi okvir začel veljati 1. januarja 2014. Da bi se izognili zamudam in negotovosti, morata Svet ministrov in Evropski parlament naglo zaključiti vse zakonodajne postopke.

Če se ozrem nazaj, sem zadovoljen, da smo imeli ves čas pogajanj v mislih širšo sliko. Celo v tako težkih gospodarskih razmerah nam je uspelo ohraniti bistvene dejavnike kontinuitete in rasti.

Danes smo se pogovarjali tudi o trgovini. Ta nam lahko na področju rasti in delovnih mest pomaga doseči prav toliko kot vse naložbe v rast, ki jih bo omogočil dogovor o večletnem finančnem okviru.

Današnje zasedanje smo končali z dogodki v arabskem svetu. Dve leti po začetku arabske pomladi je bil pravi trenutek, da smo ocenili evropsko podporo demokratični tranziciji na tem območju. Nedavni dogodki znova opozarjajo, kako velik izziv je takšna tranzicija. Unija še naprej sodeluje pri tem.

Pa še o Maliju: pozdravljamo odločno akcijo malijske vojske ob pomoči Francije ter drugih evropskih in afriških partnerjev. Unija je odločena, da bo podpirala ta prizadevanja in pri tem izkoristila vse instrumente, da bi pomagala pri vnovični vzpostavitvi demokracije in ustavnega reda v Maliju.


Side Bar

Mon compte

Gérez vos recherches et notifications par email


Aidez-nous à améliorer ce site