Navigation path

Left navigation

Additional tools

EVROPSKI SVET
PREDSEDNIK

SL

Bruselj, 14 December 2012

(OR. en)

EUCO 236/12

PRESSE 532

PR PCE 199

Izjava predsednika Hermana Van Rompuya po prvi seji Evropskega sveta

Ta teden je bil za Evropsko unijo uspešen in vredno si ga je zapomniti. V ponedeljek smo bili v Oslu. Danes zjutraj so se finančni ministri dogovorili o enotnem nadzornem mehanizmu za banke in v Evroskupini je bila sprejeta odločitev o Grčiji.

Poleg tega je za nami zelo konstruktiven prvi večer zasedanja Evropskega sveta. Sprejeli smo odločitve o nadaljnji poti za območje evra, pri čemer smo največ pozornosti posvetili dvema področjema.

Prvič, krepitvi bančnega sistema.

Danes zjutraj je bil z dogovorom o enotnem nadzornem mehanizmu dosežen velik napredek. Ta mehanizem bo okrepil naš finančni sektor. S prekinitvijo začaranega kroga med državami in bankami bo zagotovljena stabilnost in izboljšani bodo pogoji posojanja – oboje je ključno za rast in zaposlovanje v območju evra, pa tudi širše.

To nam je uspelo v le nekaj mesecih. Junija smo bili še daleč od rešitve. Nato pa smo na zasedanju Evropskega sveta stopili na pravo pot. Komisija je predloge pripravila takoj po koncu poletja in tri mesece pozneje so finančni ministri dosegli dogovor, Parlament pa je že sprejel svoje stališče o tem vprašanju na ravni odborov. Junija smo zahtevali, da mora biti skupni nadzorni mehanizem pripravljen do decembra, kar nam je tudi uspelo. To jasno dokazuje, da je Unija sposobna pravočasno in odločno ukrepati. To je naš način, način evropskega delovanja.

Dogovor o skupnem nadzornem mehanizmu je dobro uravnotežen. Služi potrebam članic evroobmočja, hkrati pa je odprt za vse ter upošteva tiste, ki so se odločili, da pri njem ne bodo sodelovali. Gre za resnično enoten sistem, v katerem je delo preudarno razdeljeno med ECB in nacionalne organe.

Za ECB zagotavlja jasno ločitev med monetarno politiko in nadzornimi nalogami. In nenazadnje ohranja tudi celovitost enotnega trga finančnih storitev. Vendar za nas to še ni dovolj. Pripravljamo že naslednje ukrepe, ki bodo bistveni za prihodnost evroobmočja.

Dogovorili smo se, da bomo v prvi polovici prihodnjega leta vzpostavili operativni okvir, vključno z opredelitvijo razvrednotenih sredstev, tako da bo lahko Evropski mehanizem za stabilnost ob vzpostavitvi enotnega nadzornega mehanizma neposredno dokapitaliziral banke po postopku rednega odločanja.

Da bi izboljšali učinkovitost enotnega nadzornega mehanizma, smo nocoj odločili, da bo, ko bo mehanizem vzpostavljen, "potreben enoten organ za reševanje, ki bo imel potrebna pooblastila za zagotovitev, da bo mogoče z ustreznimi orodji reševati katero koli banko v sodelujočih državah članicah." Komisija bo v letu 2013 predstavila predlog, ki bi ga bilo treba prednostno obravnavati, tako da bi ga bilo mogoče sprejeti še med sedanjim parlamentarnim obdobjem. Z njim naj bi zmanjšali tveganje za davkoplačevalce in gospodarstvo, saj bo zagotovljeno, da bodo morebitni propadi bank obravnavani hitro in sistematično ter v največjo korist vseh.

Po tem opisu napredka pri bančni uniji, naj sedaj spregovorim še o drugem področju, o katerem smo nocoj razpravljali: zbliževanju naših gospodarskih politik. Izhodišče je preprosto: za države s skupno valuto so gospodarske politike vprašanje skupnega interesa.

Kot predsednik Evropskega sveta bom – ob tesnem sodelovanju s predsednikom Komisije in po posvetovanjih z državami članicami – Evropskemu svetu na zasedanju junija 2013 predložil mogoče ukrepe in časovno opredeljeni načrt za štiri vprašanja.

Ta štiri vprašanja so:

– usklajevanje pomembnih gospodarskih reform v državah članicah, tudi s predhodnimi razpravami;
– socialna razsežnost EMU;
– izvedljivost in pogoji za konkurenčnost in rast, o katerih se dogovorijo vlade in institucije EU,
– in nazadnje še mehanizmi solidarnosti, s katerimi lahko okrepimo prizadevanja držav članic, ki sklenejo take pogodbene dogovore.

Te zadeve niso cilj same po sebi: naš krovni cilj je stabilna EMU, ki bo omogočila večjo rast, konkurenčnost in zaposlovanje po Evropi.

Gledano širše, pred nami je še veliko dela, čeprav je najhujša kriza na območju evra že za nami. A težavno delo že prinaša rezultate.

Naj na koncu poudarim, da smo letos dosegli veliko. Pred natančno dvanajstimi meseci je začel veljati šesterček. Letos smo se dogovorili o fiskalnem paktu, vzpostavili smo Evropski mehanizem za stabilnost, k blažitvi krize pa je prispevala tudi ECB.

Kot sem že povedal, smo danes zjutraj dosegli dogovor o enotnem nadzornem mehanizmu, zvečer pa smo odločili, da bomo uvedli tudi enoten organ za reševanje.

Od maja se spopadamo s sistemskimi pomanjkljivostmi strukture EMU. Pri določanju nadaljnjih ukrepov na tem področju so bila v pomoč poročila, ki sem jih od junija do decembra pripravljal skupaj s predsedniki Komisije, ECB in Evroskupine. Delo pa še ni končano: intenzivno se bo nadaljevalo tudi v prihodnjem letu, kot smo odločili danes zvečer.

Za konec pa še nekaj besed o odločitvi v zvezi z Grčijo, ki smo jo sprejeli danes zjutraj. To je pomemben korak, saj bo pomagal zagotoviti vzdržnost srednjeročnega grškega zadolževanja, hkrati pa zagotovil podporo grškim prilagoditvenim prizadevanjem. To je jasen izraz evropske solidarnosti z Grki, pa tudi dokaz, da ta država in njeni evropski partnerji še naprej izpolnjujejo svoje zaveze. Je dokaz, da bosta evro in območje evra obstajala tudi naprej.


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website