Navigation path

Left navigation

Additional tools

3191. seja Sveta Zunanje zadeve Razvoj Luxembourg, 15. oktober 2012

European Council - PRES/12/419   15/10/2012

Other available languages: EN FR DE DA ES NL IT SV PT FI EL CS ET HU LT LV MT PL SK BG RO GA

15.X.2012

15.X.2012

15.X.2012

15.X.2012

15.X.2012

15.X.2012

15.X.2012

SVET
EVROPSKE UNIJE

SL

14763/1/12 REV 1

(OR. en)

PRESSE 419

PR CO 53

SPOROČILO ZA JAVNOST

3191. seja Sveta

Zunanje zadeve

Razvoj

Luxembourg, 15. oktober 2012

Predsedujoča Catherine Ashton
visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko

Glavni rezultati seje Sveta

Svet je ponovno poudaril, da EU podpira prebivalce Sirije v njihovem pogumnem boju za svobodo, dostojanstvo in demokracijo, in ponovno poudaril, da je globoko zaskrbljen, ker kriza v Siriji vpliva na varnost in stabilnost v sosednjih državah. Ker nasilje narašča, je Svet ponovno poostril sankcije proti sirskemu režimu.

Svet je ponovno sporočil, da je resno in globoko zaskrbljen zaradi iranskega jedrskega programa in da mora Iran nujno spoštovati svoje mednarodne obveznosti. Hkrati je ponovno potrdil svojo vztrajno odločenost, da si bo prizadeval za diplomatsko rešitev iranskega jedrskega vprašanja, in sicer v skladu z dvojnim pristopom. Ker Iran očitno krši svoje mednarodne obveznosti in stalno zavrača polno sodelovanje z IAEA pri obravnavi pomislekov glede njegovega jedrskega programa, je Svet sprejel dodatne omejevalne ukrepe.

Svet je sporočil, da je še naprej zaskrbljen zaradi resne politične in varnostne krize v Maliju, in da je EU odločena podpirati Mali pri ponovnem vzpostavljanju pravne države in popolnoma suverene demokratične vlade, ki bo pristojna za celotno ozemlje te države. Svet je pozval visoko predstavnico, naj pripravi koncept za upravljanje krize v zvezi z reorganizacijo in usposabljanjem malijskih oboroženih sil in pri tem upošteva pogoje, ki so potrebni za uspeh.

Svet je poudaril, kako pomembna je zanj Belorusija in njeni državljani, in da je še naprej resno zaskrbljen zaradi nespoštovanja človekovih pravic, demokracije in pravne države v tej državi. Ker vsi politični zaporniki še niso bili izpuščeni in noben izpuščeni zapornik še ni bil rehabilitiran, na področju spoštovanja človekovih pravic, pravne države in demokratičnih načel pa ni nobenega napredka, je Svet sklenil, da podaljša veljavnost sedanjih omejevalnih ukrepov do 31. oktobra 2013.

Ministri za razvoj so razpravljali o pripravi okvira za uresničevanje razvojnih ciljev tisočletja po letu 2015 in nadaljnjih ukrepov po vrhu Rio+20. Izmenjali so tudi mnenja o podpori EU trajnostnemu razvoju v družbah v tranziciji in nato razpravljali o pristopu EU k odpornosti.

Sklep je brez razprave sprejel sklepe o sodelovanju Evrope s civilno družbo na področju zunanjih odnosov, v katerih je določena prenovljena politika EU v podporo civilni družbi, usmerjeni pa so na dolgoročno partnerstvo z organizacijami civilne družbe iz partnerskih držav. Sprejel je tudi sklepe o socialnem varstvu v razvojnem sodelovanju Evropske unije in o financiranju za razvoj.

VSEBINA1

UDELEŽENCI

TOČKE RAZPRAVE

Mali

Južno sosedstvo

Bližnjevzhodni mirovni proces

Iran

Nadaljnje ukrepanje po vrhu EU-Kitajska

Vzhodno sosedstvo

Okvir za uresničevanje razvojnih ciljev tisočletja po letu 2015 – nadaljnji ukrepi po vrhu Rio + 20

Podpora EU trajnostnim spremembam v tranzicijskih družbah

Pristop EU k odpornosti

DRUGE ODOBRENE TOČKE

ZUNANJE ZADEVE

  • Sporazum o sodelovanju s Kosovom

  • Bosna in Hercegovina

  • Imenovanja v organe Združenih narodov

  • Eritreja – omejevalni ukrepi

  • Somalija – omejitveni ukrepi

  • Odnosi z Libanonom

RAZVOJNO SODELOVANJE

  • Sodelovanje Evrope s civilno družbo na področju zunanjih odnosov

  • Socialno varstvo v razvojnem sodelovanje Evropske unije

  • Financiranje za razvoj

  • Letno poročilo 2012 o razvojni politiki in politiki zunanje pomoči EU v letu 2011

  • Mirovna pomoč za Afriko – odobritev prošenj Afriške unije

PRAVOSODJE IN NOTRANJE ZADEVE

  • Sporazum o poenostavitvi izdajanja vizumov z Zelenortskimi otoki

PISNI POSTOPEK

  • Dostop javnosti do dokumentov Sveta

UDELEŽENCI

Visoka predstavnica

Catherine ASHTON visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko

Belgija:

Didier REYNDERS podpredsednik vlade ter minister za zunanje zadeve, zunanjo trgovino in evropske zadeve

Dirk WOUTERS stalni predstavnik

Bolgarija:

Nikolaj MLADENOV minister za zunanje zadeve

Češka:

Karel SCHWARZENBERG prvi podpredsednik vlade in minister za zunanje zadeve

Danska:

Villy SØVNDAL minister za zunanje zadeve

Christian Friis BACH minister za razvojno sodelovanje

Nemčija:

Guido WESTERWELLE zvezni minister za zunanje zadeve

Michael G. LINK namestnik zveznega ministra za zunanje zadeve

Gudrun KOPP parlamentarni državni sekretar pri zveznem ministru za sodelovanje in razvoj

Estonija:

Urmas PAET minister za zunanje zadeve

Irska:

Eamon GILMORE podpredsednik vlade ("Tánaiste") ter minister za zunanje zadeve in trgovino

Joe COSTELLO državni sekretar za trgovino in razvoj

Grčija:

Dimitrios AVRAMOPOULOS minister za zunanje zadeve

Antonios ZAIRIS generalni direktor za mednarodno sodelovanje in razvoj (Hellenic Aid)

Španija:

José Manuel GARCIA-MARGALLO minister za zunanje zadeve in sodelovanje

Gonzalo ROBLES OROZCO generalni sekretar za mednarodno sodelovanje in razvoj

Francija:

Laurent FABIUS minister za zunanje zadeve

Pascal CANFIN minister za razvoj pri ministrstvu za zunanje zadeve

Italija:

Giulio TERZI DI SANT'AGATA minister za zunanje zadeve

Marta DASSU' državna sekretarka za zunanje zadeve

Ciper:

Erato KOZAKU-MARKULIS minister za zunanje zadeve

Latvija:

Edgars RINKĒVIČS minister za zunanje zadeve

Litva:

Evaldas IGNATAVIČIUS namestnik ministra za zunanje zadeve

Luksemburg:

Jean ASSELBORN podpredsednik vlade, minister za zunanje zadeve

Marie-José JACOBS ministrica za družino in integracijo, ministrica za razvojno sodelovanje in humanitarne dejavnosti

Madžarska:

János MARTONYI minister za zunanje zadeve

Malta:

Tonio BORG podpredsednik vlade in minister za zunanje zadeve

Marlene BONNICI stalna predstavnica

Nizozemska:

Uri ROSENTHAL minister za zunanje zadeve

Ben KNAPEN minister za evropske zadeve in mednarodno sodelovanje

Avstrija:

Reinhold LOPATKA državni sekretar, zvezni minister za evropske in mednarodne zadeve

Poljska:

Radosław SIKORSKI minister za zunanje zadeve

Katarzyna PEŁCZYŃSKA- NAŁĘCZ državna podsekretarka za razvojno sodelovanje na Ministrstvu za zunanje zadeve

Portugalska:

Miguel MORAIS LEITÃO državni sekretar pri ministru za zunanje zadeve, pristojen za evropske zadeve

Luís BRITES PEREIRA državni sekretar za zunanje zadeve in sodelovanje

Romunija:

Titus CORLǍTEAN minister za zunanje zadeve

Luminița ODOBESCU državna sekretarka na ministrstvu za zunanje zadeve

Slovenija:

Karl Viktor ERJAVEC podpredsednik vlade, minister za zunanje zadeve

Božo CERAR državni sekretar pri ministrstvu za zunanje zadeve

Slovaška:

Miroslav LAJČÁK minister za zunanje zadeve

Peter BURIAN državni sekretar pri ministrstvu za zunanje zadeve

Finska:

Erkki TUOMIOJA minister za zunanje zadeve

Heidi HAUTALA ministrica za mednarodni razvoj

Švedska:

Carl BILDT minister za zunanje zadeve

Sofia Strand državna sekretarka pri ministrstvu za mednarodno sodelovanje in razvoj

Združeno kraljestvo:

William HAGUE prvi minister, minister za zunanje zadeve in zadeve Commonwealtha

Justine GREENING ministrica za mednarodni razvoj

Komisija:

Štefan FÜLE član

Andris PIEBALGS član

Kristalina GEORGIEVA članica

Predstavnica vlade države pristopnice:

Hrvaška:

Vesna PUSIĆ ministrica za zunanje in evropske zadeve

TOČKE RAZPRAVE

Mali

Svet je razpravljal o razmerah v Maliju in sprejel naslednje sklepe:

"1. Evropska unija ostaja zaskrbljena zaradi resne politične in varnostne krize v Maliju, zlasti zaradi razmer na severu države, kjer so si teroristične skupine ustvarile pribežališče in kjer se zatira prebivalstvo, kršijo človekove pravice, zlasti pravice žensk, kjer se uničuje kulturna dediščina in širi organizirani kriminal. Te razmere še povečujejo neposredno grožnjo, ki preti sahelski regiji in njenim prebivalcem – ki že trpijo zaradi resnega pomanjkanja hrane –, Zahodni in Severni Afriki, pa tudi Evropi.

2. EU pozdravlja dejstvo, da je Varnostni svet Združenih narodov sprejel Resolucijo 2071, in vse večjo mednarodno pozornost, namenjeno Sahelu in Maliju, o kateri pričata srečanje na visoki ravni ob robu Generalne skupščine Združenih narodov 26. septembra 2012 in celovita regionalna strategija za Sahel, ki so jo pripravili Združeni narodi. Pozdravlja tudi imenovanje posebnega odposlanca generalnega sekretarja Združenih narodov Romana Prodija in je odločena tesno sodelovati z njim. EU poziva k poglobitvi usklajevanja z glavnimi malijskimi partnerji, da bi tako na politični kot na varnostni in gospodarski ravni učinkoviteje podprli proces tranzicije. V tem smislu se z zadovoljstvom seznanja s srečanjem skupine za podporo in spremljanje v zvezi z razmerami v Maliju, ki bo na pobudo Afriške unije ter v posvetovanju z Organizacijo združenih narodov in Gospodarsko skupnostjo zahodnoafriških držav potekalo 19. oktobra 2012 v Bamaku, in poudarja, kako pomembna je njena vloga.

3. EU je v dobro tamkajšnjega prebivalstva odločena podpirati Mali pri obnovi pravne države ter ponovni vzpostavitvi demokratične in popolnoma suverene vlade na celotnem ozemlju. Pozdravlja novo vlado narodne enotnosti, ki jo je imenoval predsednik Republike Mali, pa tudi prizadevanja za mobilizacijo mednarodne skupnosti, zlasti Afriške unije in Gospodarske skupnosti zahodnoafriških držav, s katerimi je nova oblast nagovorila vse svoje partnerje, še posebej Evropsko unijo.

4. EU v skladu z načeli, ki jih podpirajo Gospodarska skupnost zahodnoafriških držav in mednarodna skupina za podporo in spremljanje pod skupnim vodstvom Afriške unije in Združenih narodov, pa tudi resoluciji Varnostnega sveta Združenih narodov 2056 in 2071, poziva vlado narodne enotnosti, naj v sodelovanju z vsemi političnimi silami in civilno družbo čim prej oblikuje sporazumni časovni načrt za popolno ponovno vzpostavitev ustavnega reda in nacionalne enotnosti. Nova vlada bo seveda morala omogočiti organizacijo demokratičnih in verodostojnih volitev, hiter začetek vključujočega nacionalnega dialoga, v katerem bodo sodelovali predstavniki prebivalcev severnega dela, da bi tako čim bolj miroljubno ustvarili možnost za ponovno vzpostavitev pravne države na severu, pa tudi reorganizacijo vojske pod civilnim nadzorom.

5. EU ponovno potrjuje, da je v sodelovanju z regionalnimi in mednarodnimi partnerji Malija odločena podpreti njegova prizadevanja za razrešitev te krize in v ta namen uporabiti vse svoje instrumente v okviru svoje strategije za razvoj in varnosti v Sahelu. Zato:

  • bo EU takoj po sprejetju verodostojnega časovnega načrta postopoma, glede na viden napredek, spet vzpostavila razvojno sodelovanje. Do takrat bo še naprej opravljala dejavnosti, ki koristijo prebivalstvu in demokratičnemu prehodu;

  • je EU pripravljena podpreti okvir za vključujoč nacionalni dialog znotraj Malija, s katerim bi si prizadevali za ponovno vzpostavitev pravne države na severu, ter prispevati k ukrepom za stabilizacijo in obnovo, ki bi jih s tem okvirom pomagali usmerjati;

  • so EU in njene države članice še naprej dejavne na humanitarnem področju in bodo podrobno spremljale razvoj humanitarnih razmer v Maliju in sosednjih državah. Evropska komisija je pripravljena občutno povečati znesek pomoči na način, ki bo čim bolj usklajen s potrebami. EU opozarja na obveznost, v skladu s katero je treba vsem humanitarnim delavcem zagotoviti prost in neoviran dostop do ogroženega prebivalstva v regijah na severu države;

  • Svet poziva visoko predstavnico in Komisijo, naj preučita še druge dodatne ukrepe ali dejavnosti, s katerimi bi lahko omilili učinke krize v Maliju in njen vpliv na sosednje države ter okrepili odpornost ogroženega prebivalstva;

  • EU opozarja, da je mogoče v tesnem sodelovanju z Gospodarsko skupnostjo zahodnoafriških držav, Afriško unijo in Združenimi narodi sprejeti sankcije proti tistim, ki so povezani z oboroženimi skupinami na severu, in tistim, ki bi ovirali ponovno vzpostavitev ustavnega reda;

  • je EU glede na zahteve Malija in Gospodarske skupnosti zahodnoafriških držav prepričana v nujnost hitrega odziva na varnostne izzive in grožnjo terorizma v okviru, ki naj ga opredeli Varnostni svet Združenih narodov. Svet v tem smislu pozdravlja predhodno delo visoke predstavnice v zvezi z načini morebitne podpore za obnovo zmogljivosti malijske vojske, opravljeno v skladu s političnimi cilji in okvirom za ukrepanje, ki jih je oblikovala mednarodna skupnost, in z Resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov 2071;

  • Svet poziva visoko predstavnico in Evropsko komisijo, naj preučita možnosti za podporo prizadevanjem regionalnih partnerjev, zlasti Afriške unije in Gospodarske skupnosti zahodnoafriških držav, na primer s hitro zagotovitvijo podpore na področju načrtovanja. Svet poziva visoko predstavnico in Evropsko komisijo, naj preučita možnost dodatne podpore, tudi finančne, kot je na primer mobilizacija mirovne pomoči za Afriko, pri čemer je treba počakati, da Gospodarska skupnost zahodnoafriških držav predstavi zasnovo, ki jo je oblikovala;

  • Svet obenem zahteva odločno nadaljevanje načrtovanja morebitne vojaške misije v okviru SVOP in njegovo poglobitev – pri čemer je zlasti treba izdelati zasnovo upravljanja krize v zvezi z reorganizacijo in usposabljanjem malijskih obrambnih sil – ob upoštevanju pogojev, ki morajo biti izpolnjeni zaradi učinkovitosti morebitne misije, med katerimi sta popolna in dosledna podpora malijskih oblasti ter določitev strategije umika. Pri tem bo potrebno tesno sodelovanje z organizacijami, zlasti Združenimi narodi, Afriško unijo in Gospodarsko skupnostjo zahodnoafriških držav, državami in zainteresiranimi stranmi, da se zagotovi medsebojno dopolnjevanje prizadevanj v zvezi s tem. Svet poziva visoko predstavnico, naj pripravi zasnovo upravljanja krize, ki jo bo lahko Svet preučil na srečanju 19. novembra, in vanjo vključi svoja priporočila;

  • Svet v okviru globalnega pristopa poziva, naj se izkoristijo možnosti medsebojnega dopolnjevanja z drugimi dejavnostmi EU v zadevni regiji, zlasti z misijo EUCAP Sahel Niger in njeno vlogo na tem območju."

Južno sosedstvo

– Sirija

Svet je razpravljal o nedavnih spremembah v Siriji in sprejel naslednje sklepe:

"1. Evropska unija podpira sirsko ljudstvo pri njegovem pogumnem boju za svobodo, dostojanstvo in demokracijo. Nasilje sirskega režima nad civilnim prebivalstvom, vključno z uporabo težkega orožja in zračnimi napadi, je najhujše do zdaj in lahko samo še bolj podžge nadaljnje nasilje in ogrozi stabilnost vse regije. EU opozarja, da bi bilo prednostno treba zaustaviti zatiranje in vse oblike nasilja, dostaviti humanitarno pomoč vsem, ki jo potrebujejo, preprečiti širjenje regionalne nestabilnosti in se pripraviti na obdobje po koncu spopadov.

Poudarja, da bi bilo treba iz procesa politične tranzicije izključiti vse osebe, ki bi jo lahko ogrozile, in da zato prihodnost Sirije vidi brez predsednika Asada.

EU še naprej spoštuje suverenost, neodvisnost in ozemeljsko celovitost Sirije.

2. Evropska unija je še naprej zelo zaskrbljena nad dejstvom, da se sirska kriza širi v sosednje države in vpliva na njihovo varnost in stabilnost. Odločno obsoja, da so sirske sile bombardirale turško ozemlje, zlasti mejno mesto Akçakale 3. oktobra. EU poziva vse strani, naj preprečijo stopnjevanje napetosti. Znova poziva sirske oblasti, naj dosledno spoštujejo ozemeljsko celovitost in suverenost vseh sosednjih držav.

3. Poudarja, da so sirske oblasti glavni krivec za sedanjo krizo, in opozarja pred še večjo militarizacijo in radikalizacijo konflikta ter sektaškim nasiljem, ki Siriji lahko prinese le še več gorja in bi lahko pustilo tragične posledice v regiji. V tem smislu izraža zaskrbljenost zaradi zaščite civilnega prebivalstva, zlasti ranljivih skupin in verskih skupnosti. Zaradi krepitve nasilja in nedavnega niza terorističnih napadov je nujna politična tranzicija, s katero bi se uresničila demokratična pričakovanja Sircev in vzpostavila stabilnost v državi. Zato je EU močno zaskrbljena nad vse večjim pritokom orožja v Sirijo in poziva vse države, naj državi ne dobavljajo orožja.

Nadaljevanje in stopnjevanje krize v Sirije ogroža stabilnost na širšem območju.

4. EU znova poudarja, da podpira vsa prizadevanja Lakhdarja Brahimija, skupnega posebnega predstavnika Združenih narodov in Arabske lige za Sirijo, in da je pripravljena okrepiti sodelovanje z njim. EU poudarja, da je mednarodna in regionalna prizadevanja treba usmeriti v politično rešitev sirske krize, in poziva vse akterje v regiji in vse članice Varnostnega sveta ZN, naj prevzamejo svojo odgovornost in podprejo delo Brahimija.

EU z zanimanjem pričakuje naslednje srečanje skupine prijateljev sirskega ljudstva, ki bo v Maroku, da bi se ohranil mednarodni pritisk na sirski režim.

5. EU zaradi poslabšanja humanitarnih razmer in bližajoče se zime opozarja, da smo moralno dolžni nujno povečati pomoč vsem ljudem v Siriji in sosednjih državah, ki so prizadeti zaradi konflikta. Evropska unija izraža solidarnost z ljudmi, ki jih je prizadel konflikt, in sosednjimi državami, ki so sprejele begunce. Še naprej bo zagotavljala pomoč in poziva vse donatorje, naj v skladu z zadnjimi pozivi ZN povečajo prispevke za financiranje humanitarne pomoči in pomoči beguncem. Poziva donatorje, naj o svoji pomoči poročajo in se usklajujejo z Združenimi narodi (OCHA), da bo pomoč čimbolj učinkovita. Vse strani morajo zagotoviti neomejen in varen dostop pošiljkam humanitarne pomoči na vse konce Sirije ter spoštovanje mednarodnega humanitarnega prava. Evropska unija poziva vse strani, vpletene v konflikt, naj dosledno spoštujejo svoje pravne in moralne obveznosti glede zaščite civilnega prebivalstva.

Še posebej je zaskrbljena zaradi dramatičnih in naraščajočih težav v zvezi z dostopom do zdravstvenih storitev v Siriji, pri čemer vse strani poziva, naj se zavežejo k vsestranskemu spoštovanju nedotakljivosti vseh zdravstvenih ustanov, zdravstvenega osebja in vozil v skladu z veljavnim mednarodnim humanitarnim pravom.

6. EU je zgrožena nad poslabšanjem razmer v Siriji, zlasti nad razširjenimi in sistematičnimi kršitvami človekovih pravic, mednarodnega humanitarnega prava in temeljnih svoboščin s strani sirskih oblasti. V skladu z resolucijo Sveta ZN za človekove pravice, ki je bila sprejeta 28. septembra, EU poziva vse strani, naj prenehajo z vsemi oblikami nasilja in sprejmejo posebne ukrepe za zaščito ranljivih skupin, kot so otroci ter ženske in deklice, nad katerimi se izvaja seksistično nasilje.

EU pozdravlja razširitev in okrepitev neodvisne mednarodne preiskovalne komisije za Sirijo z imenovanjem dveh novih članov, Carle del Ponte in Vitita Muntarbhorna. Znova poudarja, da podpira preiskave Komisije glede domnevnih kršitev mednarodnega prava o človekovih pravicah, da se krivci za te kršitve kaznujejo, tudi za dejanja, za katera se lahko izkaže, da so bila zločin proti človeštvu ali vojni zločini v skladu z opredelitvijo Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča. EU poudarja pomen dokumentiranja razširjenih, sistematičnih in hudih kršitev človekovih pravic in opozarja, da morajo vsi krivci za to odgovarjati. EU ponovno poziva sirske oblasti, naj v celoti sodelujejo s preiskovalno komisijo, vključno tako, da ji omogoči popoln, takojšen in neoviran dostop do celotnega sirskega ozemlja.

7. Opozarja, da je vključujoča in usklajena opozicija bistvenega pomena za začetek politične tranzicije. EU še naprej poziva vse opozicijske skupine, znotraj in zunaj Sirije, naj premostijo razlike, se dogovorijo o skupnih načelih in krenejo na pot vključujoče, urejene in mirne tranzicije v Siriji ter gradijo na "Nacionalnem paktu" in "Skupni politični viziji za tranzicijo v Siriji". EU bo še naprej tesno sodelovala z Ligo arabskih držav in omogočala nadaljnje pobude za dialog ter s tem dopolnila svoja prizadevanja za spodbujanje opozicije k oblikovanju vključujoče skupne platforme. Nova Sirija mora biti dom vsem Sircem, ki bodo imeli enake pravice, ne glede na izvor, pripadnost, veroizpoved, prepričanje ali spol.

8. EU se zavezuje, da bo okrepila svojo podporo pri gradnji zmogljivosti civilne družbe, da bo udeležena pri prihodnosti Sirije v skladu z legitimnimi zahtevami sirskega ljudstva po svobodnejšem, bolj odprtem in vključujočem političnem sistemu za vse Sirce. V zvezi s tem EU priznava tudi pomen prizadevanj lokalnih civilnih organizacij po vsej Siriji.

9. EU je danes odobrila dodatne omejevalne ukrepe proti Siriji. Pripravljena je sodelovati s tistimi, ki so resno zavezani resnični demokratični tranziciji. EU bo politiko uvajanja dodatnih ukrepov, ki so usmerjeni zoper režim in ne zoper civilno prebivalstvo, nadaljevala do konca represije v Siriji. Tudi v prihodnje bo pozivala mednarodno skupnost, naj se ji pridruži v prizadevanjih za uvedbo in uveljavljanje omejevalnih ukrepov zoper sirski režim in njegove podpornike. V tej zvezi EU pozdravlja četrto srečanje mednarodne skupine za sankcije, ki je bilo 20. septembra v Haagu. EU poziva vse Sirce, naj se odvrnejo od represivne politike režima in tako pripomorejo k politični tranziciji.

10. Zavezuje se, da bo pri načrtovanju tesno in celovito sodelovala z mednarodnimi partnerji, s čimer bo zagotovljeno, da bo mednarodna skupnost pripravljena za hitro pomoč Siriji po začetku tranzicije. V tem smislu EU poudarja pomen ustanovitve prehodnega organa. Pozdravlja drugo srečanje Delovne skupine za okrevanje gospodarstva in razvoj skupine prijateljev sirskega ljudstva, ki je 4. septembra 2012 potekalo v Berlinu.

EU izraža zaskrbljenost zaradi uničevanja sirske kulturne dediščine.

S Sirijo je takoj, ko se bo v njej začela resnična demokratična tranzicija, pripravljena zasnovati novo in ambiciozno partnerstvo na vseh področjih, ki so jima v skupnem interesu, med drugim s prispevanjem k oceni potreb po spopadih, mobilizacijo pomoči, vzpostavljanjem institucij, krepitvijo trgovinskih in gospodarskih odnosov ter podporo prehodni pravosodni ureditvi in politični tranziciji.

11. Vprašanja, povezana s pritiskom, ustvarjenim na zunanjih mejah EU, bodo obravnavana na naslednji seji Sveta za pravosodje in notranje zadeve."

Glede na naraščajoče nasilje v Siriji je Svet sprejel strožje sankcije proti sirskemu režimu. Več podrobnosti je v sporočilu za javnost 14793/12.

– Egipt

Svet se je začel pripravljati na srečanje delovne skupine z Egiptom, ki bo 13. in 14. novembra v Kairu.

Bližnjevzhodni mirovni proces

Svet se je seznanil z informacijami v zvezi z bližnjevzhodnim mirovnim procesom po dogodkih na Generalni skupščini ZN v septembru.

Iran

Svet je razpravljal o razmerah v Iranu in sprejel naslednje sklepe:

"1. Svet ponovno izraža resno in vse večjo zaskrbljenost zaradi iranskega jedrskega programa in poudarja, da mora Iran izpolniti vse mednarodne obveznosti, med drugim v celoti izvajati resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov in Sveta guvernerjev Mednarodne agencije za atomsko energijo (MAAE).

2. Svet obsoja nadaljnje pridobivanje obogatenega urana in razširitev zmogljivosti Irana za bogatenje, tudi v obratu Fordow, ter nadaljnje izvajanje dejavnosti za pridobivanje težke vode v nasprotju z resolucijami Varnostnega Sveta Združenih narodov in Sveta guvernerjev MAAE, kar je navedeno v najnovejšem poročilu MAAE. Svet je še posebej zaskrbljen zaradi oviranja dela MAAE s strani Irana pri reševanju vseh odprtih vprašanj, tudi v zvezi z možno vojaško razsežnostjo iranskega jedrskega programa. Zato Svet pozdravlja resolucijo Sveta guvernerjev MAAE, ki je bila 13. septembra 2012 sprejeta z veliko večino glasov in v kateri je navedeno, da je sodelovanje Irana bistveno in nujno za povrnitev zaupanja mednarodne skupnosti v izključno miroljubno naravo iranskega jedrskega programa.

3. Iran očitno krši svoje mednarodne obveznosti in še vedno noče v celoti sodelovati z MAAE pri odpravljanju pomislekov v zvezi s svojim jedrskim programom. Ob upoštevanju navedenega in v skladu s predhodnimi sklepi Evropskega sveta in Sveta je Svet sprejel dodatne omejevalne ukrepe na področju financ, trgovine, energetike in prometa ter vključitev zlasti dodatnih subjektov, dejavnih na področju naftne industrije in industrije zemeljskega plina, na ustrezne sezname. Predvsem se je dogovoril o prepovedi vseh transakcij med evropskimi in iranskimi bankami, razen če so pod strogimi pogoji vnaprej odobrene in z izjemami za humanitarne potrebe. Poleg tega je Svet sklenil okrepiti omejevalne ukrepe proti Centralni banki Irana. Določene so bile nadaljnje omejitve pri izvozu, zlasti za grafit, kovine, programsko opremo za industrijske procese, ter ukrepi v zvezi z ladjedelništvom.

4. Danes sprejeti omejevalni ukrepi so uperjeni proti iranskemu jedrskemu programu in prihodkom iranskega režima, s katerimi se ta program financira, in ne proti iranskemu ljudstvu. Samo iranski režim lahko ravna odgovorno in doseže odpravo teh sankcij, dokler pa se to ne bo zgodilo, je Svet odločen v tesnem sodelovanju z mednarodnimi partnerji povečati pritisk na Iran v okviru dvotirnega pristopa.

5. Svet ponovno potrjuje večletno zavezo Evropske unije, da si bo prizadevala za diplomatsko rešitev iranskega jedrskega vprašanja v skladu z dvotirnim pristopom.

6. Svet ponovno poudarja, da se EU še naprej zavzema za celovito, na pogajanjih temelječo in dolgoročno rešitev, ki bi mednarodno skupnost prepričala, da je iranski jedrski program izključno miroljubne narave, hkrati pa spoštovala legitimno pravico Irana do uporabe jedrske energije v miroljubne namene skladno s Pogodbo o neširjenju jedrskega orožja, ob polnem upoštevanju resolucij Varnostnega sveta Združenih narodov in Sveta guvernerjev MAAE. Svet pozdravlja odločenost za dosego diplomatske rešitve, ki so jo 27. septembra v New Yorku izrazili ministri za zunanje zadeve skupine E3+3, in v celoti podpira prizadevanja visoke predstavnice v imenu skupine E3+3 v zvezi s tem. Skupina E3+3 je oblikovala verodostojen in vsebinski predlog za krepitev zaupanja za pogajanja, ki jih vodijo dogovorjena načela vzajemnosti in postopni pristop. Svet poziva Iran, naj dejavno sodeluje v tem procesu ter si prizadeva za dosego dogovora o konkretnih ukrepih za krepitev zaupanja, resno pristopi k pogajanjem in odpravi pomisleke mednarodne skupnosti."

Poleg tega je Svet bistveno razširil omejevalne ukrepe, ki jih je EU sprejela, ker je resno in vse močneje zaskrbljena zaradi iranskega jedrskega programa. Več podrobnosti je v sporočilu za javnost 14803/12.

Nadaljnje ukrepanje po vrhu EU-Kitajska

Svet je izmenjal mnenja o izidu vrha EU-Kitajska 20. septembra v okviru priprav na zasedanje Evropskega sveta, ki bo 18. in 19. oktobra, in razprave voditeljev o odnosih s strateškimi partnerji.

Vzhodno sosedstvo

– Belorusija

Ministri so med kosilom razpravljali o razmerah v Belorusiji v pričakovanju parlamentarnih volitev 23. septembra. Svet je sprejel naslednje sklepe:

"1. Ob sklicevanju na sklepe Sveta z dne 31. januarja 2011, 20. junija 2011 in 23. marca 2012 Svet opaža, da pripisuje velik pomen Belorusiji, ki meji na EU, in njenim državljanom ter ostaja zelo zaskrbljen zaradi nespoštovanja človekovih pravic, demokracije in pravne države v tej državi.

2. Ob sklicevanju na izjavo visoke predstavnice Catherine Ashton in komisarja Štefana Füleja Svet obžaluje, da so parlamentarne volitve 23. septembra 2012 potekale ob splošnem zatiranju, s čimer je Belorusija ponovno zamudila priložnost, da izvede volitve, ki bi bile skladne s standardi OVSE in mednarodnimi standardi. Beloruske oblasti poziva, naj upoštevajo priporočila OVSE/ODIHR in v ta namen dosledno sodelujejo z OVSE/ODIHR ter dovolijo ponovni začetek delovanja urada OVSE v Belorusiji.

3. Svet ponovno poziva k takojšnji izpustitvi in rehabilitaciji vseh preostalih političnih zapornikov. Izpustitev Sergeja Kavalenke je za Svet sicer pozitivno znamenje, vendar obžaluje, da je bil izpuščen na podlagi prošnje za predsedniško pomilostitev. Še vedno je globoko zaskrbljen zaradi odločitev glede dodatnih zaporniških kazni in stalnih poročil o okrutnem ravnanju s političnimi zaporniki.

4. Beloruske oblasti ponovno poziva, naj prenehajo izvajati nasilje nad civilno družbo, politično opozicijo in neodvisnimi mediji. Poziva jih tudi, naj upoštevajo Resolucijo Sveta za človekove pravice 20/13 in izvajajo vsa priporočila iz poročila visokega komisarja ZN za človekove pravice iz aprila 2012 ter dosledno sodelujejo z novim posebnim poročevalcem ZN za Belorusijo.

5. Ker vsi politični zaporniki še niso bili izpuščeni in noben izpuščeni zapornik še ni bil rehabilitiran, na področju spoštovanja človekovih pravic, pravne države in demokratičnih načel pa ni nobenega napredka, je Svet sklenil, da podaljša veljavnost sedanjih omejevalnih ukrepov do 31. oktobra 2013. S tem v zvezi opozarja na sklepe z dne 23. marca 2012 in ponovno poudarja, da njegova politika glede omejevalnih ukrepov ostaja odprta in se stalno pregleduje.

6. V duhu solidarnosti EU Svet ponovno poziva Belorusijo, naj dosledno upošteva mednarodno priznane diplomatske privilegije in imunitete diplomatskih predstavništev držav članic EU in njihovega osebja v Belorusiji ter jim omogoči, da bodo lahko v celoti opravljali svoje naloge.

7. Svet ponavlja, da je trdno odločen krepiti vlogo EU v beloruski civilni družbi in med njenimi prebivalci. Še naprej v celoti podpira "evropski dialog o modernizaciji" in namero, da se ta dialog v prihodnje razvija. Ugotavlja, da je evropski dialog spodbudil pomembno razpravo med predstavniki beloruske družbe za predložitev konkretnih idej o potrebnih reformah, beloruske oblasti pa spodbuja k sodelovanju v teh razpravah.

8. Svet ponovno poudarja, da je EU pripravljena začeti pogajanja o sporazumih o poenostavitvi vizumskih postopkov in ponovnem sprejemu, s katerimi bi okrepili medosebne stike v korist beloruskega prebivalstva na splošno, ter obžaluje, da se beloruske oblasti niso odzvale na povabilo Komisije iz junija 2012 k začetku pogajanj. Pozdravlja, da si države članice EU še naprej prizadevajo čim bolj izkoristiti prožnost veljavne vizumske zakonodaje, zlasti pa možnost, da se pri določenih skupinah beloruskih državljanov ali v nekaterih posameznih primerih odpovedo taksam za izdajo vizuma ali jih znižajo, pozdravil pa bi tudi možnost, da se najdejo načini, kako za beloruske državljane še dodatno znižati takse za izdajo vizuma.

9. Svet ponavlja, da je zavezan politiki kritičnega sodelovanja, vključno z dialogom in sodelovanjem v vzhodnem partnerstvu, ter opozarja, da je razvoj dvostranskih odnosov v okviru vzhodnega partnerstva odvisen od tega, kako bo Belorusija spoštovala načela demokracije in pravne države ter človekove pravice. Ponovno poudarja, da je EU še naprej pripravljena pomagati Belorusiji pri izpolnjevanju njenih obveznosti v zvezi s tem."

Poleg tega je podaljšal omejevalne ukrepe proti Belorusiji za več kot 12 mesecev. Več informacij o razmerah z Belorusijo je na voljo v poročilu Evropska unija in Belorusija.

– Gruzija

Ministri so med kosilom razpravljali o razmerah v Gruziji v pričakovanju parlamentarnih volitev 1. oktobra. Svet je sprejel naslednje sklepe:

"1. Svet pozdravlja parlamentarne volitve v Gruziji, ki so bile izvedene 1. oktobra 2012, in čestita Gruzijcem za ta pomemben korak pri utrjevanju demokracije v državi. Svet je seznanjen s predhodno oceno teh volitev, ki jo je pripravila OVSE/ODIHR in je v splošnem pozitivna, in se zavezuje, da bo podpiral Gruzijo pri izvajanju njenih priporočil.

2. Svet tudi poziva vse gruzijske institucije in politične stranke, naj konstruktivno sodelujejo v času tranzicije, da bi zagotovili stabilnost, pravno državo, spoštovanje človekovih pravic in dobro upravljanje, polno spoštovanje demokratično izražene volje državljanov in ustrezne odgovornosti parlamenta in predsednika v skladu z gruzijsko ustavo. Svet pozdravlja hitro vzpostavitev stikov med različnimi stranmi in zaveze predstavnikov prihodnje in sedanje uprave in njuna prizadevanja za učinkovito in pregledno politično tranzicijo.

3. Svet potrjujte zavezo EU, sprejeto v okviru vzhodnega partnerstva, o političnem združevanju in gospodarski integraciji z Gruzijo in podpira zavezo EU o pravočasnem uresničevanju cilja v zvezi s potovanji brez vizumom, če bodo izpolnjeni pogoji za dobro upravljanje mobilnosti in njeno varnost. Svet priznava, da ima Evropa velika pričakovanja v zvezi z Gruzijo in se je odločila za sodelovanje z njo, zato z zanimanjem pričakuje tesno sodelovanje s to državo pri izvajanju ambicioznega skupnega načrta. V tej zvezi Svet tudi opozarja na skupno izjavo, ki so jo sprejeli ministri za zunanje zadeve v okviru vzhodnega partnerstva na seji 23. julija 2012, v kateri je naveden časovni načrt, ki naj bi bil osnova za spremljanje in nadaljnje izvajanje tega partnerstva.

4. EU je pripravljena zagotavljati podporo in nasvete novi upravi in še naprej izvajati dialog na tehnični ravni, da bi zagotovili nadaljevanje in sedanji zagon pogajanj o pridružitvenem sporazumu in med drugim tudi poglobljeno in celovito prostotrgovinsko območje. Svet potrjuje svojo zavezo, da bo EU podpirala potrebne notranje reforme Gruzije, ki so potrebne na teh področjih. Svet z zanimanjem pričakuje obisk predsednika države, ki naj bi se zgodil čimprej.

5. Svet pozdravlja, da sta za demokratični razvoj nujno potrebni dve stvari, tj. učinkovita parlamentarna opozicija in odmevna civilna družba, in ponovno poudarja, da namerava podpirati razvoj zmogljivosti na teh področjih.

6. Svet ponovno poudarja, da bo odločno podpiral ozemeljsko celovitost in suverenost Gruzije znotraj mednarodno priznanih mej. EU z zanimanjem pričakuje, da bo Gruzija še naprej sodelovala v mednarodnih razpravah v Ženevi in še naprej izvajala učinkovito politiko v zvezi z regijami, ki se želijo odcepiti. EU ponovno potrjuje svojo zavezanost nadaljnjemu dejavnemu sodelovanju v prizadevanjih za stabilizacijo in reševanje konfliktov v Gruziji, med drugim z nadaljnjim sopredsedovanjem razpravi v Ženevi, prizadevanji posebnega predstavnika EU ter nadaljnjo prisotnostjo nadzorne misije EU (EUMM). Svet poziva Gruzijo, naj še naprej podpira povratek misije OVSE."

Okvir za uresničevanje razvojnih ciljev tisočletja po letu 2015 – nadaljnji ukrepi po vrhu Rio + 20

Ministri za razvoj so razpravljali o načelih, na katerih bi moral temeljiti celovit pristop EU k okviru za uresničevanje razvojnih ciljev tisočletja po letu 2015 in nadaljnjim ukrepom po vrhu Rio + 20. Obravnavali so več vprašanj, med drugim tudi, kako delovati v prihodnjem programu razvojnega sodelovanja in pri tem upoštevati izkušnje v okviru razvojnih ciljev tisočletja. Več ministrov je odločno poudarilo, da mora še naprej biti ključna tema prihodnje razvojne agende odpravljanje revščine, hkrati pa je treba obravnavati tudi možne vrzeli med sedanjim okvirom za uresničevanje razvojnih ciljev tisočletja, kot so človekove pravice, upravljanje, odgovornost, trajnostna rast ter šibkost in spori ali razmere na pokonfliktnih območjih.

Ministri so tudi izmenjali mnenja o prihodnjih ciljih na področju trajnostnega razvoja v obdobju po letu 2015. Več ministrov je izmenjalo mnenja o tem, kako bi lahko EU spodbujala integrirani pristop in druge načine izvajanja, med drugim tudi prek javno-zasebnih partnerstev.

Številni ministri so poudarili, da je treba oblikovati skupna stališče o okviru za uresničevanje razvojnih ciljev tisočletja po letu 2015 in nadaljnjim ukrepom po vrhu Rio + 20. Bistveno bo tudi sodelovanje s strateškimi partnerji v zadevnih mednarodnih pogajanjih.

Rezultati te razprave bodo uporabljeni tudi pri pripravi sporočila Komisije o pripravi razvojne agenda za obdobje po letu 2015. Poročilo naj bi bilo pripravljeno v začetku januarja 2013 in bo osnova za nadaljnje razprave.

Podpora EU trajnostnim spremembam v tranzicijskih družbah

Ministri za razvoj so razpravljali o tem, kako bi najbolje zagotovili podporo za trajne spremembe v državah, v katerih se izvajajo pomembne politične, socialne in gospodarske reforme, ti. državam v tranziciji, na podlagi sporočila Komisije (14662/12).

Razpravljali so o tem, kako bi v celoti izkoristili bogate tranzicijske izkušnje in strokovno znanje, ki ga imajo države članice, med drugim tudi s širšo uporabo elektronske zbirke podatkov Evropski zbornik o tranziciji.

Več ministrov je vztrajalo pri tem, da je za zagotovitev uspeha v procesu tranzicije pomembno prevzemanje odgovornosti držav. Odziv EU bi moral temeljiti na potrebah posamezne države in prilagojen bi moral biti posameznim razmeram. EU bi morala tudi opredeliti pobude za učinkovito podporo reformam, na podlagi načela "več za več" (več podpore tistim, ki izvajajo reforme intenzivneje in hitreje).

Na podlagi te razprave bodo na eni od prihodnjih sej Sveta pripravljeni sklepi Sveta, v katerih bo določen pristop EU za podporo trajnim spremembam v državah v tranziciji.

Pristop EU k odpornosti

Ministri za razvoj so razpravljali o tem, kako se odzivati na kronično ogroženost in izboljšati odpornost na krize na podlagi skupnega sporočila "Pristop EU k odpornosti: izkušnje iz kriz zaradi pomanjkanja hrane" (14616/12).

Ministri so izmenjali mnenja o tem, kako bi izboljšali učinkovitost podpore EU za zmanjšanje ogroženosti v državah, kjer primanjkuje hrane in državam, ki so izpostavljene nesrečam. Poudarili so, da je treba vključiti odpornost kot osrednji cilj v programe zunanje pomoči EU, ki vključujejo humanitarno in razvojno pomoč.

Ta razprava bo v pomoč pri pripravi sklepov Sveta, v katerih bo določen pristop EU k odpornosti.

* * *

Svet je sprejel o izjavo podelitvi Nobelove nagrade EU.

DRUGE ODOBRENE TOČKE

ZUNANJE ZADEVE

Sporazum o sodelovanju s Kosovom

Svet je pooblastil Komisijo za začetek pogajanj o okvirnem sporazumu s Kosovom* o njegovem sodelovanju v programih Unije in sprejel pogajalske direktive.

Bosna in Hercegovina

Svet je sprejel naslednje sklepe:

"Svet ponovno izraža nedvoumno podporo evropski perspektivi Bosne in Hercegovine kot suverene in združene države, ki ima pravico do neokrnjene ozemeljske celovitosti. Ponovno potrjuje zavezanost sklepom, sprejetim marca 2011, oktobra 2011, decembra 2011 in junija 2012. Svet pozdravlja preoblikovanje operacije Althea, ki se je končalo 1. septembra 2012, pri čemer se je zmanjšalo število enot, nastanjenih v Bosni in Hercegovini, ki so zdaj uspešno usmerjene v krepitev zmogljivosti in usposabljanje, vendar lahko po potrebi še vedno prispevajo k odvračilnim dejavnostim oblasti Bosne in Hercegovine. Trenutne politične razmere v Bosni in Hercegovini so sicer zaskrbljujoče, vendar je stanje v državi z varnostnega vidika mirno in stabilno, oblasti Bosne in Hercegovine pa so dokazale, da lahko obvladujejo grožnje varnosti in stabilnosti. Svet s tem v zvezi kot del splošne strategije EU za Bosno in Hercegovino potrjuje pripravljenost EU, da v okviru obnovljenega mandata ZN na tej stopnji še naprej ohrani izvršilno vojaško vlogo v podporo prizadevanjem Bosne in Hercegovine za ohranjanje varnosti in stabilnosti."

Imenovanja v organe Združenih narodov

Svet je sprejel revidirane smernice o merilih za izbirne postopke v sistem organizacij ZN, usklajevanje prijav na ravni EU in podporo kandidatom iz tretjih držav.

Eritreja – omejevalni ukrepi

Svet je uvedel spremembe sistema sankcij ZN proti Eritreji v zakonodajo EU. Tako je izvzel zaščitne obleke, ki jih uporablja osebje ZN in dobavo nesmrtonosne vojaške opreme, namenjene izključno za človekoljubno uporabo iz sedanjega embarga na orožje, ki velja za Eritrejo.

Somalija – omejitveni ukrepi

Po spremembah, ki jih je sprejel VS Združenih narodov, je Svet spremenil omejevalne ukrepe zaradi razmer v Somaliji. Na seznam oseb, za katere velja prepoved vstopa na ozemlje EU in zamrznitev sredstev in ne smejo kupovati orožja in vojaške opreme v EU, je dodal dve osebi. Hkrati je iz emabarga na orožje, ki velja za Somalijo, izvzel orožje, ki ga uporablja politični urad za Somalijo..

Odnosi z Libanonom

Svet je sprejel stališče EU za šesto srečanje Pridružitvenega sveta EU-Libanon, ki bo 17. oktobra v Bruslju.

RAZVOJNO SODELOVANJE

Sodelovanje Evrope s civilno družbo na področju zunanjih odnosov

Svet je sprejel sklepe "Korenine demokracije in trajnostnega razvoja: Sodelovanje Evrope s civilno družbo na področju zunanjih odnosov (14451/12), v katerem je določena prenovljena politika EU v podporo civilni družbi, usmerjeni pa so na dolgoročno partnerstvo z organizacijami civilne družbe iz partnerskih držav. Svet zlasti priznava ključno vlogo močnejše civilne družbe, ki je prednost vsake demokracije in ključni element, ki prispeva k učinkovitejšim politikam, pravičnemu razvoju in vključujoči rasti.

Socialno varstvo v razvojnem sodelovanje Evropske unije

Svet je sprejel sklepe o socialnem varstvu v razvojnem sodelovanju Evropske unije (14444/12). Svet zlasti priznava preobrazbeno vlogo politik socialnega varstva s spodbujanjem enakosti, socialnega vključevanja in dialoga s socialnimi partnerji. V sklepih so navedena načela za prihodnje razvojno sodelovanje EU na področju socialnega varstva, na podlagi diferenciranega pristopa, ob upoštevanju potreb partnerskih držav, prednosti in zmogljivosti, s ciljem podpirati razvoj vključujočih politik in programov socialnega varstva v nacionalni lasti.

Financiranje za razvoj

Svet je sprejel sklepe o financiranju razvoja (14272/12), v katerih so zlasti ponovno potrjene zaveze EU in njenih držav članic na tem področju ter njihov celovit pristop k podpori državam v razvoju pri mobilizaciji vseh dostopnih virov, da bi uresničili razvojne cilje tisočletja do leta 2015.

Letno poročilo 2012 o razvojni politiki in politiki zunanje pomoči EU v letu 2011

Svet je sprejel sklepe o letnem poročilu 2012 o razvojni politiki in politiki zunanje pomoči EU ter njunem izvajanju v letu 2011 (13107/12).

Mirovna pomoč za Afriko – odobritev prošenj Afriške unije

Svet je soglašal, da bi morala EU odobriti prošnje Afriške unije za dopolnitev Mirovne pomoči za Afriko (APF) in nameniti 100 milijonov EUR iz splošne rezerve Evropskega razvojnega sklada v sklad za podporo mirovnim operacijam APF. To bo stališče EU v odboru ambasadorjev ACP-EU Več informacij je na voljo v dokumentu 13933/1/12.

PRAVOSODJE IN NOTRANJE ZADEVE

Sporazum o poenostavitvi izdajanja vizumov z Zelenortskimi otoki

Svet je sprejel sklep o podpisu sporazuma med Evropsko unijo in Republiko Zelenortski otoki o poenostavitvi izdajanja vizumov za kratkoročno bivanje državljanom Republike Zelenortski otoki in Evropske unije (14202/12), na podlagi vzajemnosti in za načrtovano bivanje, ki ni daljše od 90 dni na obdobje 180 dni (14203/12).

Sporazumi o poenostavitvi izdajanja vizumov bi morali biti podpisani hkrati s sporazumi o ponovnem sprejetju med EU in tretjimi državami. Takšen sporazum naj bi bil podpisan z Zelenortskimi otoki v začetku 2013, oba sporazuma bosta začela veljati isti dan, najverjetneje pred poletjem 2013.

Sporazum o poenostavitvi izdajanja vizumov bo poslan Evropskemu parlamentu, da bi ga ta odobril pred njegovo sklenitvijo. Združenega kraljestva, Irske in Danske sporazum ne zavezuje.

PISNI POSTOPEK

Dostop javnosti do dokumentov Sveta

Evropski svet je 9. oktobra 2012 po pisnem postopku sprejel odgovor na potrdilno prošnjo 19/c/01/12 (EUCO 181/12).

* :

To poimenovanje ne vpliva na stališča o statusu ter je v skladu z RVSZN 1244/99 in mnenjem Meddržavnega sodišča o razglasitvi neodvisnosti Kosova.


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website